Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih

Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica založbe Mladika Nadja Ronchelli. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.

"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."

Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska.

"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota,  lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."

Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.

"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."

Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem celovške Mohorjeve založbe Karlom Hrenom.

Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.

"Bolje to kot nič.

V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.

Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev Knjižnega dara 2021. V njem sta med drugim  tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.

V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.

Popis bo za nas zelo pomemben

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.

"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."

Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.

Prisluhnite!