Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?

Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.

»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«

Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.

»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«

Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.

»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«

Poleti s polno paro naprej

Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.

V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.

»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«

Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.

»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«

Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.

Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.

Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.

»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«

Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.

Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.

»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«

Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.

»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«

Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.

»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«

Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.

Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.

»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«

Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?

Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«

V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.

Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.

»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«

Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.

Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.

»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«

Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.

»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«

Več v oddaji. Prisluhnite!