Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020

Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.

Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "Beseda je kulturnemu človeku dragulj" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.

V Porabju so osrednjo proslavo naslovili Ne pozabi! Slovenec sem! V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.

Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze,  poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.

Ko gesta postane dogodek

Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica Tanja Prušnik, ki jo je na Valu 202 dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.

»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«

V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom  Ko gesta postane dogodek, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.

»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju  in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«

Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.

»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«

Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.

»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«

Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.

Enajst let in pol tišine

Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.

V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.

»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«

V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.

»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«

Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.

Reka EPK 2020 – leto dni po odprtju

Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.

Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.

Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, sicer zadovoljen z opravljenim.

»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«

Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.

»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili  trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«

Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.

Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.

»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«

Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.

»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«

Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:

»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«

EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.

»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«

Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.

»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«

Ogled dogajanja je možen na rijeka2020.eu, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.

Še več pa v oddaji. Prisluhnite!