Šolsko leto se končuje, kulturno življenje se obuja

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto.

"Precej otrok je imelo zaradi pouka na daljavo psihološke posledice in vseskozi smo jih morali spremljati, saj je to tudi naša odgovornost."

Matura je tudi letos prilagojena. Pisnih izpitov ni, so samo kolokviji, poudarja ravnateljica, ki večjih težav pri izvedbi mature ne pričakuje, kljub temu, da ima lahko vsak dan zagovor le pet maturantov.

»Na srečo, vsaj v tem primeru, imajo naše šole manjše število dijakov. Na naši šoli je 25 kandidatov, zato bomo verjetno zaključili v tednu dni. Večje težave imajo italijanske šole.«

So se pa v še enem nenavadnem šolskem letu tudi pri organizaciji pouka marsikaj naučili. Med drugim tudi to, da ima šola poleg izobraževalne funkcije tudi zelo pomembno socializacijsko vlogo. Tudi zato bodo pred novim šolskim letom pripravili srečanja učencev, da

Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev, tudi o krovnih organizacijah, ki ne sme biti sama sebi namen.

»Kar meni danes manjka, je tesna povezava med organizacijami  in ljudmi. Sam sem imel, ko sem bil predsednik, vsaj dva krat tedensko krajevne sestanke na dvojezičnem ozemlju. Strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudmi. strukture, ki jih imamo danes, niso zasidrane med ljudstvom in dolgoročno ne bodo uspele. To so zastarele strukture.«

Kulturno življenje se obuja tudi v Porabju, Silvi Eöry pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Velike načrte imajo ob praznovanju 30- letnice samostojne Slovenije.

»Prav na dan praznika imamo prireditev v Monoštru. Zveza je povabila porabske otroke in odrasle, naj se pridružijo in naredijo kakšno sliko, fotografijo, rokodelski izdelek  na temo Slovenija zame. Moram priznati, da smo dobili ogromno materiala in naredili bomo razstavo. Otvoritev bo na sam praznik, 25. junija.«

Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti, ki mu, kot pojasnjuje v pogovoru z Marjano Mirković, ne pomeni nič.

»Ne razumite me napačno, če rečem, da mi ne pomeni nič. Ker mi ne pomeni nič v smislu, v katerem mi ne pomeni nič niti hrvaška identiteta. Enostavno o tem ne morem tako razmišljati. Moja osebna identiteta, če ta obstaja, nikakor ne temelji na nacionalnem. Nasprotno, temelji na popolnem odrekanju nacionalnega. Seveda, čim več identitet, čim več ozadij, čim več jezikov, toliko bolje.«

Vprašanje identitete je zanj osebna odločitev, slovenske vezi pa ostajajo žive, med drugim poudarja literat, ki je svoj dom trenutno našel v Berlinu.

Prisluhnite!