Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald.
"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."
Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?
Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig.
"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."
Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.
Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.
"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.
Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:
"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."
Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.
Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.
"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."
Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!
871 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald.
"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."
Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?
Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig.
"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."
Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.
Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.
"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.
Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:
"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."
Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.
Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.
"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."
Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Neveljaven email naslov