Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako nas prepričajo, da so iPhone, Trump, Ikea in Borut najboljši proizvodi na trgu? Koliko šteje naš razum pri tem, da postanemo verniki blagovnih znamk in političnih idej? Koliko je denimo pomembna blagovna znamka, da se nekaj prodaja? Pojasnjuje trženjski strokovnjak Andraž Zorko.
"Donald Trump je vrgel na finto polovico ZDA, predvsem medije. Nihče ga ni resno jemal, dokler ni bilo prepozno."
Kako nas prepričajo, da so iPhone, Trump, Ikea in Borut najboljši proizvodi na trgu? Koliko šteje naš razum pri tem, da postanemo verniki blagovnih znamk in političnih idej? Koliko je, denimo, pomembna blagovna znamka, da se nekaj prodaja?
“Melanija je t. i. odpiralec vrat, Sevnica je zaradi nje pristala na zemljevidu. Ljudi zanima, kje je to mesto.”
Kako pa nas prepričajo, da 10 ur na dan delamo, česar ne maramo, da potem lahko kupujemo, česar ne potrebujemo? “Potrošniška družba se je začela razvijati v zgodnjih sedemdesetih letih preteklega stoletja. Takrat smo postali svobodni, lahko smo živeli v skupnosti, ni se nam bilo treba poročiti.”
“Slovenci imamo velik odstotek ljudi, ki zase trdijo, da niso srečni. Če pa pogledamo kazalce družbene blaginje, pa smo zelo visoko.”
Andraž Zorko še pravi, da ljudje, kar zadeva medije, izbirajo tisto, kar jim je všeč oziroma kar radi slišijo. “Novice, o katerih ni treba razmišljati. Razmišljanje ni preprosta stvar.”
206 epizod
Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).
Kako nas prepričajo, da so iPhone, Trump, Ikea in Borut najboljši proizvodi na trgu? Koliko šteje naš razum pri tem, da postanemo verniki blagovnih znamk in političnih idej? Koliko je denimo pomembna blagovna znamka, da se nekaj prodaja? Pojasnjuje trženjski strokovnjak Andraž Zorko.
"Donald Trump je vrgel na finto polovico ZDA, predvsem medije. Nihče ga ni resno jemal, dokler ni bilo prepozno."
Kako nas prepričajo, da so iPhone, Trump, Ikea in Borut najboljši proizvodi na trgu? Koliko šteje naš razum pri tem, da postanemo verniki blagovnih znamk in političnih idej? Koliko je, denimo, pomembna blagovna znamka, da se nekaj prodaja?
“Melanija je t. i. odpiralec vrat, Sevnica je zaradi nje pristala na zemljevidu. Ljudi zanima, kje je to mesto.”
Kako pa nas prepričajo, da 10 ur na dan delamo, česar ne maramo, da potem lahko kupujemo, česar ne potrebujemo? “Potrošniška družba se je začela razvijati v zgodnjih sedemdesetih letih preteklega stoletja. Takrat smo postali svobodni, lahko smo živeli v skupnosti, ni se nam bilo treba poročiti.”
“Slovenci imamo velik odstotek ljudi, ki zase trdijo, da niso srečni. Če pa pogledamo kazalce družbene blaginje, pa smo zelo visoko.”
Andraž Zorko še pravi, da ljudje, kar zadeva medije, izbirajo tisto, kar jim je všeč oziroma kar radi slišijo. “Novice, o katerih ni treba razmišljati. Razmišljanje ni preprosta stvar.”
Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo.
Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba? Miha Šalehar je tokrat gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi.
Miha Šalehar v času Olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika, ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.
Miha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?
Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi. Spetek v sredo.
Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače.
Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Miha Šalehar je v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko le leta 1995 v cerkvi organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve trenutno odprte, a: “tako da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved.”
Zadnji Spetek posebne zimske edicije je gostil zanimivega vlogerja in influencerja Martina Goloba iz Srednje vasi pri Bohinju. Mladi mož je profesionalni župnik, zaljubljen pa je v staro lado nivo, katere hladilni sistem in tesnila na glavi uporablja kot metaforo za partnerske odnose.
Tokrat se nam je v Spetku pridružila mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka Edvina Dedić; dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanju. O svetu, šoli, vplivnicah, lajkih in Greti z gostiteljem Miho Šaleharjem.
Spetekova gostja je Kukla Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.
Preden zima in nanjo vezana športna praksa dokončno izumreta, gre Spetek v smučarske vode. Štefan Hadalin zase pravi, da je trmast in glasen; radijska športnoobveščevalna služba dodaja, da je največji filozof v karavani. Z Descartesom smo ga soočili “spet čez pet”.
Slovenski župan je vsled tradicije temnih zgledov besedna zveza, ki vsebuje vsaj tak odstotek nespodobne provizije kot slovenski politik. Pa vendarle se najdejo izjeme, ki obetajo drugačno prihodnost. Najmlajšemu županu očetnjave je ime Rok Roblek, občanke Preddvora pa pravijo, da je iz popolnoma drugačnega testa. Miha Šalehar preverja, ali je res fant od fare.
Spetek je šel tokrat po sledi mode. Zakaj hipsterjem ni nerodno, ker so videti popolnoma enaki? Kdo je izumil trend golih gležnjev? Zakaj smo pripravljeni nase navleči največje traparije, samo zato, ker so pač modne? O gležnjih, trenirkah, tedenski modi in maorskih tatujih se je Mihi pogovoril s strokovnjakinjo za kulturo oblačenja Leo Pisani.
Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne.
Tajno društvo Spetek, ki osvobaja petek, se po dveh božičih podtalnega delovanja spet vrača z imenitnimi posebneži in Latrinami, polnimi primerjalnega rumenoslovja. Če vas zanima, kdo je za Slavkom B. drugi v vrsti za plemiški naziv slovenski George Clooney, na kak način je v žlahti s Tarasom Birso in šoferjem ljubljanskega potniškega prometa Tonijem. Prvi gost nove sezone posebne zimske edicije Spetka je Sebastian Cavazza.
Zadnji Spetek zime bo tradicionalno pobegnil v Planico, kjer bo na dnu dna, v samem podnu velikanke priznal velikansko zmoto. Kako je mogoče, da institucija, ki ljubi letenje in vse petke, s trinajstimi vred, v statistiko gostov še ni vpisala legende iz paralelnih časov, doktorja Frenka, ki se piše Petek. Spetek se je Petku opravičil v petek po peti.
Ker je Spetek strasten uživalec Evrosonga, se ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi gostil nje, ki je na EMI dobila vse, kar se da: moža, dvakratno potovanje na Evrosong kot spremljevalna vokalistka, letos pa še solistično zlato kolajno.
Kaj imajo skupnega idrijski ovinki, Johann Wolfgang von Goethe, dvokrpi ginko, rumeni motocikel in pozabljena denarnica? Vsi so nastopali v eni sami epizodi z Markom Hatlakom. Kljub psihedeličnemu videzu je nastala brez halucinogenov. Z njim ni bil še nikoli dolgcajt. Tudi spet čez pet ne.
Neveljaven email naslov