Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


Spominčice

3363 epizod

Spominčice

3363 epizod


Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


06.11.2024

O novi državi, ki se je leta 1918 vzpostavila na jugu podonavske monarhije

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


05.11.2024

O hudi železniški nesreči pri Hajdini

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


04.11.2024

Zakaj je danes v Sloveniji Dan pravosodja?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


31.10.2024

Tudi o pomembnem povojnem gledališčniku v Mariboru

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


30.10.2024

Kdo je bil slovenski politik, ki je za dobri dve desetletji prehiteval čas?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


29.10.2024

O pevki, ki je na Evroviziji prva zapela v slovenščini

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


28.10.2024

Zakaj je danes Dan RTV Slovenija?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


27.10.2024

Kdo velja za pionirja slovenskega filma?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


26.10.2024

O »velikem pesniku malega naroda«

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


25.10.2024

Danes je državni praznik – Dan suverenosti

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


24.10.2024

Tudi o vojaški operaciji ob Soči, ki ji rečejo tudi »čudež«

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


23.10.2024

O prvem gledališkem prazniku - podelitvi prvega Borštnikovega prstana

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


22.10.2024

Pravnik iz Slovenske Bistrice, ki je postal minister v dunajski vladi

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


21.10.2024

Posebna povojna gimnazija, ki je delovala v Mariboru

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


18.10.2024

O nemškem vojaškem pohodu proti Ribnici na Pohorju

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


17.10.2024

Dan, ko se v zgodovinskih virih prvič pojavi današnji kraj – Razvanje

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


16.10.2024

Arhitekt, ki je zasnoval urbanistično zasnovo Murske Sobote

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


15.10.2024

Kako je Ptuj dobil prvi muzej na prostem?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


14.10.2024

O najhujšem angloameriškem bombardiranju Maribora

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


13.10.2024

Eden najpomembnejših prekmurskih narodnih buditeljev

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Stran 1 od 169
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov