Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3342 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah se spominjamo tragične nesreče pri kopanju vodnjaka v sedanji Geršakovi ulici v Mariboru pred 85 leti. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah se spominjamo prve strokovne knjige o vinogradništvu v slovenskem jeziku.
V Spominčicah govorimo o piscu povesti in prevajalcu s Pohorja. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Stane Kocutar se danes spvega dela prvih svobodnih in demokratičnih volitev na Slovenskem...
Danes spregovorimo tudi o dnevu pred 79. leti, ko je ob 16. uri v Mariboru strahovito počilo …
V Spominčicah govorimo tudi o slikarju, ki še vedno živi v spominu svojih rojakov …
V Spominčicah govorimo o skladatelju, ki ga poznajo skoraj vsi slovenski zbori ….
Ste vedeli, da je prvi slovenski politični časopis ugledal luč sveta v Mariboru ?
V Spominčicah, med drugim, tudi o avtorju znamenite Bratovščine sinjega galeba.
V Spominčicah govorimo o prvem slovničarju slovenskega jezika, ki se je rodil neznanega dne na pomlad pred 500 leti …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah govorimo tudi o sloviti gledališki igralki, ki se je pred 90. leti rodila v Šentilju v Slovenskih goricah … Pripravil Stane Kocutar.
V Spominčicah se spominjamo tudi dogodka pred 155. leti, ki je pomenil začetek slovenske gledališke ustvarjalnosti v Mariboru …
Stane Kocutar se spominja tudi našega sodelavca, radijca, ki je prvi vrtel posnetke Lačnega Franza in Zorana Predina ....
Izvedeli boste kaj vse je zajemala ameriška prehrambena pomoč Jugoslaviji, neposredno po drugi svetovni vojni …. Prisluhnite današnjim Spominčicam.
V Spominčicah govorimo tudio o utemeljitelju slovenske znanstvene literarne zgodovine.
V Spominčicah Stane Kocutar govori tudi o dnevu, ko so se na Slovenskem začela sistematična vremenska opazovanja ….
O žareči krogli nad Cerkvenjakom in tragični usodi šestih zavezniških letalcev, govorimo v današnjih Spominčicah.
V Spominčicah govorimo tudi o tem, da je papeško potovanje od Vatikana do Dunaja v drugi polovici 18. stoletja trajalo celih 24 dni …
V Spominčicah boste izvedeli, da je v smučarskih poletih od prvega preskoka magične meje 100 in 200 metrov minilo 58 let … Pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov