Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je naša izbrana vrsta v zadnjem letu močno zdrsnila na evropski sceni je to morda tudi trenutek, ko se bo od tam spodaj znala znova zavihteti vsaj v evropski srednji razred. Matjaž Kek, ki je znova sedel na vedno vroči selektorski stolček, je že ob imenovanju konec novembra na Brdu pri Kranju povedal, da nima čarobne paličice, da pa bo storil vse, da bi imel ob sebi vse najboljše igralce, ki jih premore slovenski prostor. V reprezentanco se vrača Jan Oblak.
Pod taktirko Matjaža Keka se slovenski nogometni reprezentanci obetajo boljši časi
Na srečo smo ljudje takšni da si v spominu pravilo zadržimo le lepe stvari. Na tiste manj lepe poskušamo čim prej pozabit in tudi na športnem področju je tako. Med manj uspešnimi nastopi med našimi športniki nedvomno v prejšnjem letu sodi igranje slovenske nogometne vrste, ki je izpadla celo v najnižji razred evropskih reprezentanc. S prihodom novega selektorja Matjaža Keka bo očitno temu drugače.
Čeprav je naša izbrana vrsta v zadnjem letu močno zdrsnila na evropski sceni pa je to morda tudi trenutek, ko se bo od tam spodaj znala znova zavihteti vsaj v evropski srednji razred. Matjaž Kek, ki je znova sedel na vedno vroči selektorski stolček je že ob imenovanju konec novembra na Brdu pri Kranju povedal, da nima čarobne paličice, da pa bo vse storil, da bi imel ob sebi vse najboljše igralce, ki jih premore slovenski prostor. Močno je v več kot zadnjem letu odmevala odsotnost enega najboljših vratarjev na svetu Jana Oblaka v reprezentančni garderobi. Ugibanj zakaj ga ni, je bilo na pretek. Škofjeločan je nekaj zadnjih dni ob Božiču preživel v domačem okolju, v nedeljo pa je moral nazaj v Madrid, saj ga konec tedna že čakajo obveznosti pri madridskem Atleticu. Matjaž Kek nam je zelo hitro po prevzemu selektorskega mesta sporočil da se Jan Oblak vrača. on pa se zaveda da ga ob povratku v marcu pred kvalifikacijskima tekmama za evropsko prvenstvo morda vsi ne bodo sprejeli ravno z zadovoljstvom.
Na to gledam zelo pozitivno. Verjamem, da lahko v reprezentanci veliko pomagam in ji veliko dam glede ciljev, ki smo si jih zadali. Glede navijačev pa je normalno, da niso zazdovoljni, da so razočarani. Reprezentanca v zadnjem času ni dosegla rezultatov, ki bi si jih vsi želeli.
– Jan Oblak
Nikakor ni šlo brez omenjanja vsega tistega, kar se je dogajalo v času ko je reprezentanco vodil Tomaž Kavčič in ga je za dve tekmi, ko je bilo že vse izgubljeno zamenjal Igor Benedejčič. Tisti, ki Jana Oblaka poznajo, so ves čas vedeli, da okrog tega ne bo velikih besed, ki bi polnile vsakodnevno potrebo po čim večji odmevnosti medijev. Okrog Jana Oblaka se bo očitno v tem mescu razpletala tudi saga o njegovem odhodu iz Madrida. Informacij je več. Če je še nekaj dni nazaj kazalo, da bo že pozimi Madrid zamenjal za Pariz, zdaj ta trditev ni več najbolj v ospredju. Kar nekaj možnosti namreč ostaja da ostane zvest rdeče-belim tudi v naslednjih sezonah.
Čeprav je naša izbrana vrsta v zadnjem letu močno zdrsnila na evropski sceni je to morda tudi trenutek, ko se bo od tam spodaj znala znova zavihteti vsaj v evropski srednji razred. Matjaž Kek, ki je znova sedel na vedno vroči selektorski stolček, je že ob imenovanju konec novembra na Brdu pri Kranju povedal, da nima čarobne paličice, da pa bo storil vse, da bi imel ob sebi vse najboljše igralce, ki jih premore slovenski prostor. V reprezentanco se vrača Jan Oblak.
Pod taktirko Matjaža Keka se slovenski nogometni reprezentanci obetajo boljši časi
Na srečo smo ljudje takšni da si v spominu pravilo zadržimo le lepe stvari. Na tiste manj lepe poskušamo čim prej pozabit in tudi na športnem področju je tako. Med manj uspešnimi nastopi med našimi športniki nedvomno v prejšnjem letu sodi igranje slovenske nogometne vrste, ki je izpadla celo v najnižji razred evropskih reprezentanc. S prihodom novega selektorja Matjaža Keka bo očitno temu drugače.
Čeprav je naša izbrana vrsta v zadnjem letu močno zdrsnila na evropski sceni pa je to morda tudi trenutek, ko se bo od tam spodaj znala znova zavihteti vsaj v evropski srednji razred. Matjaž Kek, ki je znova sedel na vedno vroči selektorski stolček je že ob imenovanju konec novembra na Brdu pri Kranju povedal, da nima čarobne paličice, da pa bo vse storil, da bi imel ob sebi vse najboljše igralce, ki jih premore slovenski prostor. Močno je v več kot zadnjem letu odmevala odsotnost enega najboljših vratarjev na svetu Jana Oblaka v reprezentančni garderobi. Ugibanj zakaj ga ni, je bilo na pretek. Škofjeločan je nekaj zadnjih dni ob Božiču preživel v domačem okolju, v nedeljo pa je moral nazaj v Madrid, saj ga konec tedna že čakajo obveznosti pri madridskem Atleticu. Matjaž Kek nam je zelo hitro po prevzemu selektorskega mesta sporočil da se Jan Oblak vrača. on pa se zaveda da ga ob povratku v marcu pred kvalifikacijskima tekmama za evropsko prvenstvo morda vsi ne bodo sprejeli ravno z zadovoljstvom.
Na to gledam zelo pozitivno. Verjamem, da lahko v reprezentanci veliko pomagam in ji veliko dam glede ciljev, ki smo si jih zadali. Glede navijačev pa je normalno, da niso zazdovoljni, da so razočarani. Reprezentanca v zadnjem času ni dosegla rezultatov, ki bi si jih vsi želeli.
– Jan Oblak
Nikakor ni šlo brez omenjanja vsega tistega, kar se je dogajalo v času ko je reprezentanco vodil Tomaž Kavčič in ga je za dve tekmi, ko je bilo že vse izgubljeno zamenjal Igor Benedejčič. Tisti, ki Jana Oblaka poznajo, so ves čas vedeli, da okrog tega ne bo velikih besed, ki bi polnile vsakodnevno potrebo po čim večji odmevnosti medijev. Okrog Jana Oblaka se bo očitno v tem mescu razpletala tudi saga o njegovem odhodu iz Madrida. Informacij je več. Če je še nekaj dni nazaj kazalo, da bo že pozimi Madrid zamenjal za Pariz, zdaj ta trditev ni več najbolj v ospredju. Kar nekaj možnosti namreč ostaja da ostane zvest rdeče-belim tudi v naslednjih sezonah.
Slovenske skakalke so gotovo navdihnile tudi ostale slovenske športnike v Pekingu. Takšen navdih je deskar Žan Košir potreboval, potem ko je od prihoda do petkovega otvoritvenega večera več kot teden dni prebil v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Počuti se dobro, v soboto je prvič po daljšem času stal na deski, danes (nedelja) pa treniral tudi na postavljeni progi. Z enim od štirih najuspešnejših deskarjev olimpijskih iger, vsi imajo po tri medalje, se je v snežnem parku Genting pogovarjal Uroš Volk.
V Pekingu sta se v športno večnost zapisali slovenski smučarski skakalki. Urša Bogataj je postala olimpijska prvakinja na srednji skakalnici, slovenski uspeh pa je z bronastim odličjem dopolnila Nika Križnar. V oddaji boste izvedeli, da sta skakalki zelo dobri prijateljici, spoznali boste tvorca uspehov ženskih smučarskih skokov Zorana Zupančiča, oče zlate olimpijke Matjaž pa je izpostavil uspešno delo s psihologom v zadnjih letih.
Pogovor z Matjažem Bogatajem, očetom olimpijske prvakinje v smučarskih skokih.
Spominjamo se bivših olimpijcev, ki so Slovenijo zastopali na zimskih olimpijskih igrah. Eden izmed njih je Robert Kerštajn. Leta 1992 je na igrah v Albertvillu tekmoval v teku na smučeh. Njegov oče, Alojz, je tudi tekmoval na olimpijskih igrah. Oba sta pri isti starosti nastopila na igrah in imela isto startno številko. 54-letni Robert zdaj uspešno nadaljuje poklicno pot, saj je pred leti doktoriral na fakulteti za šport in na osnovni šoli na Jesenicah deluje kot ravnatelj. Z njim se je pred začetkom iger pogovarjal Miha Trošt.
Urša Bogataj je olimpijska prvakinja, Nika Križnar je bronasta.
V Pekingu so se z uradno slovesnostjo na stadionu Ptičje gnezdo začele 24. zimske olimpijske igre, na katerih bo sodelovalo skoraj tri tisoč športnikov in športnic iz 91. držav. Slovensko olimpijsko reprezentanco sta na stadion v kitajski prestolnici z vihtenjem zastave popeljala alpska smučarka Ilka Štuhec in deskar na snegu Rok Marguč. V boje za odličja pa se bodo kot prve podale smučarske skakalke.
Kako olimpijski utrip in trenutno razpoloženje na Kitajskem vidi eden izmed Slovencev na začasnem delu na Kitajskem. Košarkarski trener Memi Bečirovič je v zadnjih letih dobro spoznal način življenja na Kitajskem in njihove navade.
Letošnje zimske olimpijske igre bodo posebne z več zornih kotov. Ste vedeli, da v Pekingu februarja v povprečju sneži dve uri in pol? Snega torej v naslednjih dneh zagotovo ne bo za odmet, ravno nasprotno. Na nobenem od prizorišč sneg ne bo naraven, kar pa ne bo motilo športnikov- ne ameriških, ki so kot edini na vseh dosedanjih zimskih olimpijskih igrah osvojili vsaj eno zlato medaljo, kot tudi ne tistih, ki prihajajo iz držav, ki snega še niso videli, ali pa se ta tam pojavi zelo redko.
Bližajo se 24. zimske olimpijske igre v Pekingu. V prispevku več o slovenski odpravi na Kitajsko.
Globalno gledano se prihajajočih iger v Pekingu že vse od samega izbora leta 2015 drži precej negativen predznak. V našem delu sveta je javnost tako ali tako nenaklonjena visokim stroškom iger, kar najbolj potrjuje dejstvo, da so kar štirje evropski kandidati zaradi vpliva javnega mnenja predčasno umaknili kandidaturo za igre 2022; pri izboru Pekinga oziroma Kitajske pa gre še za vprašanje spoštovanja človekovih pravic, politična vprašanja in za nameček na koncu še za povsem zdravstveno-varnostno vprašanje v povezavi s covidom-19, ki ga seveda nihče ni mogel predvideti, vendar bo to slednje lahko še kako vplivalo na športne dosežke na igrah.
Slovenska reprezentanca se počasi zbira na prizorišču olimpijskih iger v Pekingu. Na kaj pa pred igrami ob misli na Kitajsko pomislijo nekateri slovenski olimpijci?
Olimpijske igre vselej izluščijo zanimive, nenavadne in presunljive zgodbe. Ob igrah v Pekingu se jim bomo posvetili tudi na Valu 202, za uvod pa vam ponujamo spomin na eno najbolj nenavadnih slovenskih športnih zgodb, ki se je v Vancouvru leta 2010 dotaknila tudi svetovne športne javnosti. Petra Majdič je tedaj osvojila bronasto medaljo in poskrbela za vrhunec svoje izjemno bogate kariere. Pot do olimpijskega zmagovalnega odra je bila trnova. Majdičeva je v Salt Lake Cityju leta 2002 in v Torinu štiri leta prej doživela precejšnje razočaranje, pred svojo življenjsko tekmo pa se je na ogrevanju poškodovala, ko je padla v luknjo ob progi. O tistem dnevu v Vancouvru se je pogovarjala z Lukom Petričem ter podoživela sladko-grenke trenutke iz bolnišnice, kako je padec v tisto luknjo vplival na njen nastop in tudi, kako so jo prejšnji olimpijski nastopi gnali naprej.
"Navijal bom za Švede, ker je to rokomet prihodnosti", je v zadnjem Cepelinu o Euru 2022 pred finalom dejal Jure Natek. Na prvenstvu so se tudi najuspešnejše reprezentance zanašale večinoma na gole iz prodorov in manj na bombarderje z razdalje. Finalista sta Španija in Švedska, oba igrata tudi za zgodovinsko statistiko, naslednika Ljubomirja Vranješa pa čaka hitro in težko delo, saj so predkvalifikacije za svetovno prvenstvo takorekoč pred vrati.
Čez 12 dni se bodo z uradnim odprtjem v Pekingu začele 24. zimske olimpijske igre. Športnice, športniki in njihovo spremljevalno osebje odštevajo do vrhunca tekmovalne zime, precej dlje pa so se na igre seveda pripravljali organizatorji s pripravo prizorišč in tudi trženjem iger. Marketing postaja od olimpijade do olimpijade vse pomembnejši dejavnik, ob trenutnih zdravstvenih nevšečnostih in manjku gledalcev na tribunah pa ima vse večjo vlogo tudi televizija in z njo povezane pravice, ki so v zadnjih desetletjih švignile v nebo.
Olimpijske igre predstavljajo preizkušen način kako države ozalšajo svoje podobe, odmaknejo svojo pozornost od temnejših lis svojega udejstvovanja in jo preusmerijo v dogodek, ki imajo pozitiven predznak.
Obiskali smo dva nogometaša, enega dobro poznate, za drugega upamo, da boste v prihodnosti v naših športnih oddajah še slišali. Branko Ilić, dolgoletni član slovenske reprezentance je lani zaključil svojo 20-letno nogometno kariero, Jon Švigelj pa je, poleg igranja za mlajšo selekcijo v domžalskem klubu, tudi del mladinske reprezentance. Jure Jeromen in Nina Smole sta ju obiskala v Domžalah, kjer se je končala kariera enega, za drugega pa tam šele dobro začenja.
Slovenska reprezentanca je grdo končala nastope na evropskem rokometnem prvenstvu. V Debrecenu je izpadla že po tretji tekmi in bo zaradi tega najbrž kaznovana tudi s težjo potjo proti svetovnemu prvenstvu. Selektor je najbolj na udaru kritik, a tudi samo z njegovo menjavo se stvari ne bodo spremenile. Jure Natek in tokratni gost Zoran Jovičič pogrešata širše urejen sistem, ki se z menjavami ne bi vedno postavljal na novo. Igralci morajo vedno vedeti, kaj je njihova naloga v reprezentanci, vodja ali vodje pa morajo biti določeni vnaprej.
V Melbournu bo imela Slovenija dve predstavnici. Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta spodbudno začeli sezono, v prvem krogu se bosta pomerili z igralkama, ki ju odlično poznata, favoritinja turnirja pa je domačinka in najvišje postavljena igralka Ashleigh Barty. Podrobneje o odprtem prvenstvu Avstralije in o preklicu vizuma prvemu igralcu sveta Novaku Djokoviću.
V tretji epizodi podkasta Cepelin sta Jure Natek in Uroš Volk gostila enega naših najboljših vratarjev Gorazda Škofa. Osrednja tema so bili prav vratarji, danski Niklas Landin je na tekmi proti Sloveniji pokazal, zakaj ga upravičeno razglašajo za najboljšega na svetu. Škof je pohvalil slovenskega debitanta Jožeta Baznika, hkrati pa izpostavil, da je težava slovenskih vratarjev v zadnjih letih predvsem ta, da izkušenj na klubski ravni ne nabirajo na najvišji ravni in v večini nimajo vodilnih vlog.
Slovenska reprezentanca se je v prvi tekmi proti Severni Makedoniji za zmago morala potruditi. Uvodne tekme so redko lahke, sploh na prvenstvih stare celine. Naslednji krog v Debrecenz pa prinaša povsem drugačen izziv – dvoboj proti prvemu favoritu turnirja, Danski. Dvakratni svetovni prvaki niso vesoljci, čeprav igrajo najboljši rokomet na svetu pravi Jure Natek, Cepelinu pa se je tokrat s severa Evrope pridružil tudi krožni napadalec Miha Žvižej, ki živi in igra na Danskem.
Neveljaven email naslov