Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mikaela Shiffrin je s 54-imi zmagami v svetovnem pokalu na dobri poti, da preseže vse rekorde. V tej sezoni je pred 55. Zlato Lisico in svetovnim prvenstvom na Švedskem že 11. stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Po preizkusu proge pred veleslalomom in slalomom na pohorski strmini je bila dobro razpoložena. O lovu na rekorde pa, pravi, ne razmišlja.
Mikaela Shiffrin, najboljša smučarka na svetu, je enega redkih prostih dni izkoristila za ogled Maribora in novo pričesko
Mikaela Shiffrin je s 54 zmagami v svetovnem pokalu na dobri poti, da preseže vse rekorde. V tej sezoni je pred 55. Zlato lisico in svetovnim prvenstvom na Švedskem že enajstkrat stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Po preizkusu proge pred veleslalomom in slalomom na pohorski strmini je bila dobro razpoložena. O lovu na rekorde pa, pravi, ne razmišlja.
Ne osredotočam se na rekorde, toda mislim, da jih lahko izboljšam. Mogoče ne vseh, toda nekdo jih nekoč bo. To pomeni, da šport napreduje, da so tekmovalci vse boljši. Rekordi so zato, da se jih preseže. Morda jih ne bom jaz, toda v tem hipu preprosto uživam v smučanju.
– Mikaela Shiffrin
Na svetovnem prvenstvu, pravi, ne bo nastopila na vseh tekmah. Kakšna pa so njena pričakovanja za Zlato lisico?
Pravzaprav nimam posebnih pričakovanj. Dobro treniram, zadovoljna sem s svojim smučanjem. Moj cilj je odsmučati sproščeno in hitro. Ničesar mi ni treba dokazati, to je zame odlična sezona. Želim le uživati. Pred svetovnim prvenstvom je lepo priti sem. To prizorišče mi je zelo všeč. Proga za zdaj deluje dobro, toda smučanje je šport na prostem. Na vreme nimamo vpliva, naredili bomo, kar se bo dalo.
– Mikaela Shiffrin
Mikaela Shiffrin je s 54-imi zmagami v svetovnem pokalu na dobri poti, da preseže vse rekorde. V tej sezoni je pred 55. Zlato Lisico in svetovnim prvenstvom na Švedskem že 11. stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Po preizkusu proge pred veleslalomom in slalomom na pohorski strmini je bila dobro razpoložena. O lovu na rekorde pa, pravi, ne razmišlja.
Mikaela Shiffrin, najboljša smučarka na svetu, je enega redkih prostih dni izkoristila za ogled Maribora in novo pričesko
Mikaela Shiffrin je s 54 zmagami v svetovnem pokalu na dobri poti, da preseže vse rekorde. V tej sezoni je pred 55. Zlato lisico in svetovnim prvenstvom na Švedskem že enajstkrat stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Po preizkusu proge pred veleslalomom in slalomom na pohorski strmini je bila dobro razpoložena. O lovu na rekorde pa, pravi, ne razmišlja.
Ne osredotočam se na rekorde, toda mislim, da jih lahko izboljšam. Mogoče ne vseh, toda nekdo jih nekoč bo. To pomeni, da šport napreduje, da so tekmovalci vse boljši. Rekordi so zato, da se jih preseže. Morda jih ne bom jaz, toda v tem hipu preprosto uživam v smučanju.
– Mikaela Shiffrin
Na svetovnem prvenstvu, pravi, ne bo nastopila na vseh tekmah. Kakšna pa so njena pričakovanja za Zlato lisico?
Pravzaprav nimam posebnih pričakovanj. Dobro treniram, zadovoljna sem s svojim smučanjem. Moj cilj je odsmučati sproščeno in hitro. Ničesar mi ni treba dokazati, to je zame odlična sezona. Želim le uživati. Pred svetovnim prvenstvom je lepo priti sem. To prizorišče mi je zelo všeč. Proga za zdaj deluje dobro, toda smučanje je šport na prostem. Na vreme nimamo vpliva, naredili bomo, kar se bo dalo.
– Mikaela Shiffrin
Državni prvak v cestni driki kolesarjev je Primož Roglič. V cilj na Ambrož pod Krvavcem je pripeljal pred drugim Tadejem Pogačarjem in tretjim Matejem Mohoričem. Vsi trije glavni akterji v izjavah po dirki.
328 klubskih nastopov, 158 golov. A mnogi menijo, da bi bila lahko njegova statistika še bolj polna. Makedonec, ki je v prvi polovici devedesetih zavil tudi na slovenska igrišča in pri nas živi tudi dandanes, je poznan predvsem tistim, ki se še spominjajo časov nogometnega prvenstva Jugoslavije. Bil je namreč eden od njegovih zadnjih zvezdnikov. V prispevku več o zvezdniku in dokumentarnem filmu, ki so mu ga avtorji posvetili pred dvajsetimi leti.
Edinstveni Brane Oblak je uradno izbran za najboljšega nogometaša prvih 50 let nogometa na slovenskem. O njem so govorili njegovi nekdanji soigralci pri Bayernu, Schalkeju in Hajduku. Karl Heinz Rummenigge, Klaus Fischer in Dražen Mužinič in Ivica Buljan.
V Jakopičevem parku smo se sprehajali z Rudijem Zavrlom, s katerim smo obujali spomine na začetke nogometa v Sloveniji.
20 let po nogometni pravljici smo bili na kultnem stadionu za Bežigradom, kjer smo se pogovarjali z akterjem gola, ki je Slovenijo najbolj približal Euru 2000.
20 let po uvrstitvi na Euro 2000 je spomine, kako je bilo potovati v Amsterdam z nami delil navijač Valter iz Ajdovščine.
Dvajset let pozneje smo se z nekdanjo desetico reprezentance in še vedno najboljšim strelcem izbrane vrste spomnili nastopa na evropskem prvenstvu in še posebej spektakularnega dvoboja v Charleroiju.
Nogometno Prekmurje se bo čez deset dni na Brdu pri Kranju predstavilo z obema pokalnima finalistoma, strast do te igre in svojega kluba pa so navijači soboške Mure dokazali v preteklih dneh. Za dvoboj s sežanskim Taborom, odigran pred praznimi tribunami, so se namreč množično odzvali pozivu "Küpi karto!" in kupili kar 10.000 spominskih vstopnic, s čimer so več kot dvakratno presegli trenutno kapaciteto stadiona Fazanerija.
Film Les Arbitres, torej Sodniki, z angleškim prevodom Kill The Referee, smo postavili v središče današnjega filmskega kotička v nedeljskem športnem popoldnevu, ob tej priložnosti pa smo se pogovarjali z enim od dveh Slovencev, ki sta bila neposredno udeležena v filmu. Eden je Damir Skomina, ki se je od tedaj razvil v enega najbolj čislanih evropskih sodnikov, drugi pa je Vlado Šajn. Šajn je bil takrat v vrhu sodniške organizacije evropske zveze, še vedno pa je šef slovenskih nogometnih sodnikov. Luka Petrič se je z njim pogovarjal o tem, kako so se na film odzvali sodniki, ali pri evropski oz. slovenski zvezi razmišljajo o tem, da bi sodnike približali javnosti in tudi o tem, kdaj bo video pomočnik, torej VAR, uveden v Sloveniji.
Treninge sežanskega nogometnega prvoligaša šele od minulega tedna vodi glavni strateg Mauro Camoranesi. Epidemija ga je namreč dlje časa zadržala v Argentini, kjer živi z družino. Precej diplomatskih aktivnosti in spretnosti je bilo potrebnih, da je vendarle sedel na letalo in preko Rima in Trsta pripotoval v Sežano. Ekipo Tabora je vodil na včerajšnji generalki pred uvodno tekmo nadaljevanja sezone, ko v goste prihaja Olimpija. Preizkus ni uspel, saj je bil Koper boljši kar s 5:1 in zato je bil Mauro, ki ga je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč, malce bolj redkobeseden.
Za zdaj že uveljavljen pogovor z novinarskim kolegom v tujini smo danes poklicali v London. Momir Jelovac je v Londonu živeči svobodni novinar, ki trenutno dela predvsem za televizijsko postajo Al Jazeera, veliko pa je v svoji karieri delal tudi za druge medije, med drugim BBC. Pokriva nogomet, tenis in druge v Angliji priljubljene športe, pa tudi tiste, ki so našemu prostoru bližji, kot denimo alpsko smučanje. Predvsem o bližajočem se nadaljevanju angleškega nogometnega prvenstva se je z njim po telefonski zvezi pogovarjal Igor Tominec.
Nogometna zveza Slovenije letos praznuje 100. obletnico delovanja, nogomet pa ima na slovenskih tleh še nekoliko daljšo tradicijo. V sklopu praznovanj je zveza sredi maja v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli na ogled postavila fotografsko razstavo, ki v osemdesetih utrinkih predstavi dobro stoletje nogometa v naših krajih. Radijsko razglednico nogometno obarvane galerije na prostem – razstava bo na ogled do sredine avgusta – smo pripravili ob pogovoru s kuratorko razstave Barbaro Čeferin in novinarjem Igorjem E. Bergantom.
V ZDA je kar nekaj najmočnejših lig na svetu: v košarki, hokeju, baseballu in ameriškem nogometu. V tej državi je tudi največ okuženih z novim koronavirusom, več kot milijon in pol ljudi, umrlo jih je skoraj 100.000. V ZDA so prekinjena vsa tekmovanja. Na nadaljevanje NBA lige čakajo tudi Slovenci Goran Dragič, Luka Dončič ter Vlatko Čančar. V Dallas smo poklicali novinarja ESPN, Chucka Coopersteina in ga povprašali, kaj se obeta v ameriških profesionalnih ligah.
V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju pogovora z enim najbolje plačanih slovenskih trenerjev. Verjetno vas ni veliko, ki ste takoj pomislili na to, da ta oseba prihaja s hokeja na ledu, morda še manj na to, da govorimo o trenerju hokejskih vratarjev. A zdaj je marsikomu že jasno, sploh če je v mesecu maju spremljal hokejske novice, da govorimo o Klemenu Mohoriču, sicer tudi reprezentančnemu trenerju vratarjev, konec minulega meseca pa je podpisal zelo donosno pogodbo z dvakratnim prvakom lige KHL, Metalurgom iz Magnitogorska. Priznava, da je že med igralsko kariero, kjer je največji pečat sicer rojeni Gorenjec pustil v Ljubljani, razmišljal o življenju po karieri. Sprva je prodajal hokejske palice, nato je bil nekaj časa agent, a hitro je ugotovil, da to ni zanj. Igralsko kariero je zaključil leta 2008, tri leta kasneje je začel s službo na Jesenicah, ki pa ni trajala dolgo. Kmalu se je namreč preselil v ligo KHL, kot opisuje tudi na začetku tega pogovora.
Kako lahko dobro pripravljen posameznik prispeva svoj delež k bolj zdravi družbi? Pogovarjali smo se z zdravniki in kineziologi, poskušali razumeti, zakaj fitnes centri pri nas še niso odprti, dotaknili smo se tudi sporazuma, ki sta ga pretekli konec tedna podpisala Mednarodni olimpijski komiteje in Svetovna zdravstvena organizacija.
Nikola Karabatič je prvi rokometaš, ki se mu je uspelo v šestdeset milijonski Franciji res prebiti med največje športne zvezdnike. Ob naslovih evropskih, svetovnih in olimpijskih pravakov so Francozi postopoma rokometu namenjali vse več pozornosti, Karabatič pa je bil kot vodja reprezentance, ki so jo poimenovali Les Experts (strokovnjaki), v ospredju. Podpisoval je pogodbe z osebnimi pokrovitelji, igral za največje klube in praviloma tudi zmagoval. Ta teden nam ga je uspelo zvabiti pred mikrofon Vala 202.
Pomanjkanje športnega dogajanja, ki je močno zaznamovalo zadnja dva meseca, so uspešno prekinili v Nemčiji, kjer so pred praznimi tribunami odigrali prve nogometne tekme ob umirjanju epidemije koronavirusa. Dvoboj med Augsburgom in Wolfsburgom je na prizorišču spremljal reporter Bavarskega radia Andre Siems. Prvo vprašanje je seveda bilo, kakšen je bil občutek, ko je bil po dveh mesecih spet na nogometni tekmi.
Po prvi svetovni voji so se na slovenskem začeli zametki organiziranega športa. Telovadna društva so imela drugačno tudi družbeno vlogo, preostali šport pa se je leta 1920 začel povezovati v zveze in pododbore takratne Kraljevine SHS. Tako je nastala tudi nogometna zveza, ki je ob sto letnici ponudila pogovor s tremi predsedniki, Aleksandrom Čeferinom, Rudijem Zavrlom in Radenkom Mijatovičem. Kako je bil takrat organiziran slovenski šport razlaga Marko Rarčič slovenski olimpijec iz leta 1948, ki je 25. aprila praznoval 100 let.
Neveljaven email naslov