Eden najboljših naših hokejistov se po dveh letih igranja v Bernu, kjer je tudi osvojil naslov švicarskega prvaka, vrača na Švedsko, v pogovoru iz karantene pa nam je zaupal tudi, podrobnosti o reprezentančnem slovesu.

Eden najboljših naših hokejistov se po dveh letih igranja v Bernu, kjer je tudi osvojil naslov švicarskega prvaka, vrača na Švedsko, v pogovoru iz karantene pa nam je zaupal tudi podrobnosti o reprezentančnem slovesu

Od Maribora do Frølunde se je v karieri Jana Muršaka zvrstilo dvanajst klubov, največji pečat pa je pustil v ruski ligi KHL, kjer je skupno odigral 236 tekem, od tega 37 v končnici, a verjetno si ga bomo zelo dobro zapomnili tudi po tem, da je neutrudno iskal preboj pri Detroitu v ligi NHL, kjer je na koncu v treh sezonah odigral 46 tekem, zbral pa je dva gola in prav toliko podaj.

Jan Muršak se je leta 2013 po sedmih sezonah onstran Atlantika preselil v Rusijo, kjer je trd kruh služil dobre štiri sezone, ko se je preselil na Švedsko in pri Frølundeju pred dvema letoma znova začutil hokejsko iskrico. Bogatejša ponudba iz Berna ga je že po končani sezoni 2017/18 odpeljala s severa Evrope, kjer je lani postal prvak, letos je Bern ostal brez končnice ob sicer predčasno končani sezoni. Že decembra se je dogovoril, da se v drugi polovici tega leta vrne nazaj v Frølunde.

“Vem, da želijo, da sem eden izmed vodij v ekipi. To mi v Švici ni bilo všeč, saj nisem bil eden izmed vodij. Na Švedskem bom imel tudi možnost, da se počasi lahko izobražujem za trenerja. To mi pomeni zelo veliko in tudi zato sem sprejel to ponudbo.”

Poškodbe so bile žal nepogrešljive spremljevalke hitrega štajerskega napadalca, bolj ko gre kariera proti koncu, bolj skrbi tudi za svoje telo in pri tem je zelo pomembna regeneracija. To je bil tudi razlog, da je lani končal reprezentančno kariero, nazadnje smo ga v dresu risov videli na delu na olimpijskih igrah v Pjongčangu pred dvema letoma.

“Ko sem se odločil, da sem zaključil z reprezentanco, sem zelo dobro premislil, odločitev je bila dokončna. O tem sva se pogovarjala tudi s selektorjem Matjažem Kopitarjem, ponudil mi je možnost, da bi se poslovil pred domačimi gledalci. A odločil sem se že lani, mislim, da ne bi bilo pravično do lanskega selektorja, da bi se zdaj vrnil, lani pa nisem želel pomagati. Reprezentančno sem se, po tehtnem premisleku, upokojil že lani.”