Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokometni novinar Lojze Grčman je spisal biografijo dolgoletnega kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana. Eden najuspešenejših slovenskih rokometašev je znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Kavčarji to zagotovo dobro veste. V teh dneh pa lahko iz kavča berete njegovo biografijo.
Biografij najuspešnejših slovenskih športnikov je malo. Rokomet je bil sploh zapostavljen. Uroš Zorman je zaradi svojih uspehov in ugleda več kot dovolj privlačno gradivo za pisanje
Ljubljančan Uroš Zorman je v zadnjih dveh desetletjih ljubitelje rokometa navduševal v dresih štirih klubov in dresu slovenske reprezentance. Prereza njegove kariere se je lotil dolgoletni novinar Lojze Grčman. “Na začetku mu ideja ni bila všeč, ker se ne želi izpostavljati. Ko pa sva to malce bolj dorekla, ko sem mu stvar predstavil in podrobneje razložil, se mu je to zdelo v redu. Vse se je nato odvijalo s pravo energijo,” pove Grčman.
Štirikratni evropski klubski prvak s tremi različnimi klubi je iztočnico za naslov knjige, ki je že na voljo tudi na spletu in jo lahko torej berete tudi s kavča, v svojih izjavah ponudil kar sam – Tako, kot sem rekel. Zasebnost je ostala zunaj knjige.
“Apeliral sem, da je to knjiga po športni plati. Nisem želel preveč vmešavati družine in privatnega življenja. Seveda, tu so tudi zgodbe, ki niso in ne smejo biti za javnost, in to smo pustili.” – Uroš Zorman
Uradna številka je 232 strani. V 40 poglavjih je veliko slik. Posebno poglavje je namenjeno pokojnemu strokovnjaku Miru Požunu. Eno od poglavij je namenjeno tudi radijskemu reporterju Rajku Dolinšku, kjer je govor tudi o nepozabni kavčarski aferi v Katarju.
“Knjigo bodo lažje prebrali na kavču, če smo že pri kavčarjih (smeh). V teh časih bodo morda nekateri knjigo lažje prebrali. Knjige nismo izdali, da bi komu spremenili mišljenje o meni. Meni je najpomembnejše, kaj si o meni mislijo moji bližnji. Če bo še kdo spremenil mišljenje, pa še toliko bolje. Jaz nisem noben bav bav ali črna ovca.” – Uroš Zorman
Veliko zanimanje za biografijo že velja na Poljskem, kjer je Zorman začel trenersko kariero.
“Zelo sem se nasmejal, ko so mi zgodbe pripovedovali njegovi prijatelji iz srednješolskih dni. Ko je opravljal policijsko prakso, je nekoč, po nesreči, napisal listek za parkiranje soigralcu, fantu, s katerim se je Uroš celo vozil na trening.” – Lojze Grčman
Rokometni novinar Lojze Grčman je spisal biografijo dolgoletnega kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana. Eden najuspešenejših slovenskih rokometašev je znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Kavčarji to zagotovo dobro veste. V teh dneh pa lahko iz kavča berete njegovo biografijo.
Biografij najuspešnejših slovenskih športnikov je malo. Rokomet je bil sploh zapostavljen. Uroš Zorman je zaradi svojih uspehov in ugleda več kot dovolj privlačno gradivo za pisanje
Ljubljančan Uroš Zorman je v zadnjih dveh desetletjih ljubitelje rokometa navduševal v dresih štirih klubov in dresu slovenske reprezentance. Prereza njegove kariere se je lotil dolgoletni novinar Lojze Grčman. “Na začetku mu ideja ni bila všeč, ker se ne želi izpostavljati. Ko pa sva to malce bolj dorekla, ko sem mu stvar predstavil in podrobneje razložil, se mu je to zdelo v redu. Vse se je nato odvijalo s pravo energijo,” pove Grčman.
Štirikratni evropski klubski prvak s tremi različnimi klubi je iztočnico za naslov knjige, ki je že na voljo tudi na spletu in jo lahko torej berete tudi s kavča, v svojih izjavah ponudil kar sam – Tako, kot sem rekel. Zasebnost je ostala zunaj knjige.
“Apeliral sem, da je to knjiga po športni plati. Nisem želel preveč vmešavati družine in privatnega življenja. Seveda, tu so tudi zgodbe, ki niso in ne smejo biti za javnost, in to smo pustili.” – Uroš Zorman
Uradna številka je 232 strani. V 40 poglavjih je veliko slik. Posebno poglavje je namenjeno pokojnemu strokovnjaku Miru Požunu. Eno od poglavij je namenjeno tudi radijskemu reporterju Rajku Dolinšku, kjer je govor tudi o nepozabni kavčarski aferi v Katarju.
“Knjigo bodo lažje prebrali na kavču, če smo že pri kavčarjih (smeh). V teh časih bodo morda nekateri knjigo lažje prebrali. Knjige nismo izdali, da bi komu spremenili mišljenje o meni. Meni je najpomembnejše, kaj si o meni mislijo moji bližnji. Če bo še kdo spremenil mišljenje, pa še toliko bolje. Jaz nisem noben bav bav ali črna ovca.” – Uroš Zorman
Veliko zanimanje za biografijo že velja na Poljskem, kjer je Zorman začel trenersko kariero.
“Zelo sem se nasmejal, ko so mi zgodbe pripovedovali njegovi prijatelji iz srednješolskih dni. Ko je opravljal policijsko prakso, je nekoč, po nesreči, napisal listek za parkiranje soigralcu, fantu, s katerim se je Uroš celo vozil na trening.” – Lojze Grčman
Zdaj res že skorajda odštevamo ure do letošnjega Ljubljanskega maratona. V soboto in nedeljo bo namreč v prestolnici vse v znamenju teka. Najprej bodo na svoj račun prišli otroci, v nedeljo pa tisti bolj izkušeni tekači in tekačice. V Rekreaciji nekaj zanimivosti s preteklih prireditev, obiskali pa smo tudi trening Urbanih tekačev.
V zadnjih tednih pred letošnjim Ljubljanskim maratonom v oddaji o rekreaciji o tem, kako navdušiti otroka nad športno dejavnostjo in ga pri njej zadržati. Ponudimo pa tudi vtise z 12. Konjiškega maratona.
Letošnji Ljubljanski maraton bo že čez slabe tri tedne in v novi seriji oddaj o rekreaciji bomo v vas znova poskusili prižgati nekaj športnega ognja. Gibanje pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje, zato v prvi oddaji nekaj o najnovejših izsledkih spomladanskih meritev na šolah, pa tudi kako prisotnost gibanja pozitivno vpliva na naše kognitivne sposobnosti.
Olimpijske igre v Parizu so končane. Slovenski športniki se vračajo z dvema zlatima in srebrno kolajno, kar Slovenijo na lestvici sodelujočih držav uvršča na 34. mesto. V spominu bodo ostali številni nepozabni trenutki. Ujeli so jih tudi naši radijski reporterji.
Olimpijske igre se zaključujejo tudi za ekipo Vala 202. V dobrih dveh tednih smo skušali z radijskim programom pričarati pristno olimpijske vzdušje. Za to smo se trudili reporterji na številnih prizoriščih ter voditelji in tonski mojstri v mobilnem studiu ob Slovenski hiši v Parizu. Manjkalo ni napetih športnih dram, uspehov, solza, barvitih zgodb, iskrenih pogovorov. Da bi za poslušalce ustvarili čim boljši program, smo pozornost ves čas posvečali športnikom. Za konec pa z vami delimo nekaj vtisov radijskih ustvarjalcev v Parizu.
Olimpijski turnir je prinesel veliko dobrega, za nekatere je bila to zadnja priložnost, ne glede na vse pa pohvala vsakemu od soigralcev, je svoje misli Miha Zarabec po porazu s Španijo. Po tekmi za tretje mesto so spregovorili še Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek, Jure Dolenec in selektor Uroš Zorman.
Pariz je obiskala Rose Voisk, ki je leta 1948 nastopala na olimpijskih igrah v Londonu. Rojena je bila v Mariboru, že več kot 50 let pa živi v New Yorku. Pri častitljivi starosti 94 let je prek Atlantika pripotovala v mesto, v katerem je nekoč živela. Govori o svoji mladosti, športni poti in življenju v Združenih državah Amerike, tudi o spremembi svojega imena, ob rojstvu je bila namreč Ruža Vojsk.
Plezalka Janja Garnbret je zlato po Tokiu osvojila tudi v Parizu. Olimpijska prvakinja v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja je tako še drugič premagala vso konkurenco, uspešno pa se je zoperstavila tudi težavam s prstom.
Po številnih prestavitvah, težavah in kazni je Toni Vodišek osvojil srebrno olimpijsko kolajno v razredu formula kite. Kot je povedal po zmagi, se je trdo delo, še posebej v zadnjih štirih letih, izplačalo.
Slovenske rokometaše do konca olimpijskega turnirja čakata še dve tekmi. Zvečer proti favorizirani Danski. Kar pa ne pomeni, da se Slovenci pred tekmo predajajo. Nasprotno, v izjavah pred polfinalom je razbrati pravo mero samozavesti.
Prva vožnja v finalu se Toniju Vodišku ni posrečila. Med štirimi finalisti v razredu formula kite je zasedel zadnje mesto. Zaradi pomanjkanja vetra se finalne vožnje nadaljujejo v petek, Vodišek pa ostaja v dobrem položaju. Poudarja, da je to privilegij, ki si ga je priboril s prejšnjimi nastopi.
Danes 86-letna Dawn Fraser je osvojila osem olimpijskih kolajn v plavanju. Kot prvi ženski ji je uspelo na treh zaporednih olimpijskih igrah osvojiti zlato odličje v isti disciplini.
Slovenska rokometna reprezentanca se je z vrhunsko predstavo in zmago proti Norveški (33 : 28) uvrstila v polfinale olimpijskega turnirja. Po tekmi so rokometaši izpostavljali dobro nadziranje poteka celotne tekme – izgubili so le dve žogi, skupaj pa storili sedem tehničnih napak – poudarili pa tudi, da so že od začetka verjeli v zmago.
Toni Vodišek se v četrtkov finale v jadralskem razredu formula kite podaja s prvega mesta. Ob trenutnih uvrstitvah ga do zlate olimpijske kolajne loči le še ena zmaga.
Odlično je svoje nastope v Parizu začela Janja Garnbret. Kot edina plezalka je v polfinalu dosegla vrhove vseh štirih balvanov. Po četrtkovem polfinalu v težavnosti bo znanih osem finalistk.
V obeh dosedanjih četrtfinalnih tekmah olimpijskih turnirjev sta Slovenijo premagala kasnejša prvaka. Rusija v Sydneyju, Danska v Riu. V sam vrh sodi tudi Norveška. A samozavest vliva tudi dejstvo, da se je zadnji dvoboj, januarja na evropskem prvenstvu v Berlinu, končal s slovensko zmago.
Šved Armand Duplantis je novi stari olimpijski prvak v skoku s palico. V Parizu je preskočil 6,25 metra in postavil svetovni rekord. To je njegov že deveti svetovni rekord. Šele pri tej višini se mu je primeril prvi neuspeli poskus na olimpijskem stadionu. Duplantis skok s palico trenira že od malih nog. Oba starša sta nekdanja atleta – oče skakalec s palico, mama sedmerobojka – in njegova trenerja.
Za Tonijem Vodiškom ni najbolj uspešen tekmovalni dan v formuli kite. Zaradi pomanjkanja vetra so tudi izpeljali samo eno regato. Vodišek ostaja v igri za medaljo, v skupnem seštevku je trenutno na drugem mestu.
Priti tako daleč s to generacijo je lepa zgodba, razmišlja kapetan odbojkarske reprezentance Tine Urnaut. Razočaranje je prisotno, dodaja, so pa s soigralci lahko ponosni, da so vztrajali do konca proti izjemno kakovostni in razpoloženi ekipi Poljske.
Da so se slovenske rokometašice uvrstile na olimpjiske igre v Parizu, so morale premagati številne prepreke, sprva tudi manko samozavesti. Že uvrstitev je izjemen uspeh, ponosne pa so tudi na prikazano, četudi jih bo še nekaj časa spremljal priokus zamujene priložnosti, ko so bile na tekmi proti Švedski blizu preboju v četrtfinale turnirja.
Neveljaven email naslov