Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Pogovor o obremenitvah, ki jih od kolesarja zahteva tako naporna in dolga dirka, kot je Tour de France, in o telesnih danostih, ki ustvarijo vrhunskega kolesarja
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Od tu se pa že vidi Pariz, po zadnji gorski etapi sta @rogla in @TamauPogi že precej bolj na varni strani. Video 18. etape @LukaD_ @Val202 pic.twitter.com/bOIOiqzg8A
— Igor Tominec (@IgorTominec) September 17, 2020
Letošnja predstava slovenskih kolesarjev je presenetila ves kolesarski svet. Tudi Samo Rauter, ki je sam gorski kolesar in trener Tanje Žakelj, ne more ostati ravnodušen. Sploh ko vidi natančnejše številčne podatke obeh Slovencev: "Odčitki Tadeja Pogačarja na polurnih vzponih so takšni, da nek zelo dobro treniran rekreativni kolesar, ki letno opravi okoli 10 000 kilometrov, takšnih obremenitev ne bi zdržal niti dve minuti." Roglič in Pogačar postavljata nove mejnike, tudi v svetovnem merilu. "Številke najboljših tekmovalcev na letošnjem Touru so rekordne. Tudi če jih primerjamo z dosežki Armstronga in Contadorja," pravi dr. Samo Rauter, ki vsako leto v laboratoriju sprejme nekaj posameznikov, rekreativcev, ki bi radi preizkusili svoj potencial.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Pogovor o obremenitvah, ki jih od kolesarja zahteva tako naporna in dolga dirka, kot je Tour de France, in o telesnih danostih, ki ustvarijo vrhunskega kolesarja
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Od tu se pa že vidi Pariz, po zadnji gorski etapi sta @rogla in @TamauPogi že precej bolj na varni strani. Video 18. etape @LukaD_ @Val202 pic.twitter.com/bOIOiqzg8A
— Igor Tominec (@IgorTominec) September 17, 2020
Letošnja predstava slovenskih kolesarjev je presenetila ves kolesarski svet. Tudi Samo Rauter, ki je sam gorski kolesar in trener Tanje Žakelj, ne more ostati ravnodušen. Sploh ko vidi natančnejše številčne podatke obeh Slovencev: "Odčitki Tadeja Pogačarja na polurnih vzponih so takšni, da nek zelo dobro treniran rekreativni kolesar, ki letno opravi okoli 10 000 kilometrov, takšnih obremenitev ne bi zdržal niti dve minuti." Roglič in Pogačar postavljata nove mejnike, tudi v svetovnem merilu. "Številke najboljših tekmovalcev na letošnjem Touru so rekordne. Tudi če jih primerjamo z dosežki Armstronga in Contadorja," pravi dr. Samo Rauter, ki vsako leto v laboratoriju sprejme nekaj posameznikov, rekreativcev, ki bi radi preizkusili svoj potencial.
V Džangdžjakovu so slovenski smučarski skakalci in skakalke poskrbeli za tretje odličje na igrah, drugo zlato. Slovenija je zmagala na mešani ekipni tekmi in prepričljivo, z ogromno prednostjo ugnala tekmice. V oddaji lahko slišite kako je Peter Prevc doživel svojo tretjo olimpijsko medaljo in da je bilo Uršo Bogataj strah med preverjanjem opreme, skoke štirih skakalk so namreč razveljavili zaradi neustrezne opreme. Pester dan na Kitajskem so dopolnili še alpski smučarji in smučarke ter biatlonki. Jutri v lovu na nove vrhunske uvrstitve še deskarji na snegu in smučarski tekači.
Slovenska mešana ekipa v postavi Nika Križnar, Timi Zajc, Urša Bogataj in Peter Prevc je na olimpijski tekmi poletela do zlata. Po zaslugi zlatega kvarteta bo dvanajstič pod petimi krogi zadonela Zdravljica. Po tekmi se je z njimi pogovarjal Dare Rupar.
V Džangdžjakovu je bila slovenska smučarsko-skakalna odprava blizu novemu odličju. Eden najboljših slovenskih tekmovalcev, Peter Prevc, je novo kolajno na največjem dogodku zgrešil zgolj za pol točke. V skakalnem centru v Džangdžjakovu je zadonela Zdravljica po podelitvi odličij skakalkam, ki že pogledujejo proti jutrišnji tekmi mešanih ekip, na kateri bo Slovenija med favoriti za najvišja mesta.
Naša današnja gostja je nekdanja vrhunska smučarka in udeleženka olimpijskih iger v Torinu, Urška Rabič Bevc. Pri desetih letih je zmagala na državnem prvenstvu, po koncu tekme pa imela svoj prvi intervju. Novinar jo je med drugim vprašal tudi, kakšna so njena pričakovanja za nadaljevanje smučarske kariere, a vprašanja, pravi, ni ravno razumela. Zato je na koncu dejala, da pričakuje kar medaljo na olimpijskih igrah. Še danes jo prijatelji radi opomnijo, da niso pozabili na njeno obljubo. Danes z možem Jakom živita na meji med New Yorkom in Massachusettsom, kjer skupaj delata v smučarski šoli, redno in z veseljem pa se Urška vrača tudi v domačo Mojstrano. Z njo se je pogovarjala Nina Smole.
Slovenske skakalke so gotovo navdihnile tudi ostale slovenske športnike v Pekingu. Takšen navdih je deskar Žan Košir potreboval, potem ko je od prihoda do petkovega otvoritvenega večera več kot teden dni prebil v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Počuti se dobro, v soboto je prvič po daljšem času stal na deski, danes (nedelja) pa treniral tudi na postavljeni progi. Z enim od štirih najuspešnejših deskarjev olimpijskih iger, vsi imajo po tri medalje, se je v snežnem parku Genting pogovarjal Uroš Volk.
V Pekingu sta se v športno večnost zapisali slovenski smučarski skakalki. Urša Bogataj je postala olimpijska prvakinja na srednji skakalnici, slovenski uspeh pa je z bronastim odličjem dopolnila Nika Križnar. V oddaji boste izvedeli, da sta skakalki zelo dobri prijateljici, spoznali boste tvorca uspehov ženskih smučarskih skokov Zorana Zupančiča, oče zlate olimpijke Matjaž pa je izpostavil uspešno delo s psihologom v zadnjih letih.
Pogovor z Matjažem Bogatajem, očetom olimpijske prvakinje v smučarskih skokih.
Spominjamo se bivših olimpijcev, ki so Slovenijo zastopali na zimskih olimpijskih igrah. Eden izmed njih je Robert Kerštajn. Leta 1992 je na igrah v Albertvillu tekmoval v teku na smučeh. Njegov oče, Alojz, je tudi tekmoval na olimpijskih igrah. Oba sta pri isti starosti nastopila na igrah in imela isto startno številko. 54-letni Robert zdaj uspešno nadaljuje poklicno pot, saj je pred leti doktoriral na fakulteti za šport in na osnovni šoli na Jesenicah deluje kot ravnatelj. Z njim se je pred začetkom iger pogovarjal Miha Trošt.
Urša Bogataj je olimpijska prvakinja, Nika Križnar je bronasta.
V Pekingu so se z uradno slovesnostjo na stadionu Ptičje gnezdo začele 24. zimske olimpijske igre, na katerih bo sodelovalo skoraj tri tisoč športnikov in športnic iz 91. držav. Slovensko olimpijsko reprezentanco sta na stadion v kitajski prestolnici z vihtenjem zastave popeljala alpska smučarka Ilka Štuhec in deskar na snegu Rok Marguč. V boje za odličja pa se bodo kot prve podale smučarske skakalke.
Kako olimpijski utrip in trenutno razpoloženje na Kitajskem vidi eden izmed Slovencev na začasnem delu na Kitajskem. Košarkarski trener Memi Bečirovič je v zadnjih letih dobro spoznal način življenja na Kitajskem in njihove navade.
Letošnje zimske olimpijske igre bodo posebne z več zornih kotov. Ste vedeli, da v Pekingu februarja v povprečju sneži dve uri in pol? Snega torej v naslednjih dneh zagotovo ne bo za odmet, ravno nasprotno. Na nobenem od prizorišč sneg ne bo naraven, kar pa ne bo motilo športnikov- ne ameriških, ki so kot edini na vseh dosedanjih zimskih olimpijskih igrah osvojili vsaj eno zlato medaljo, kot tudi ne tistih, ki prihajajo iz držav, ki snega še niso videli, ali pa se ta tam pojavi zelo redko.
Bližajo se 24. zimske olimpijske igre v Pekingu. V prispevku več o slovenski odpravi na Kitajsko.
Globalno gledano se prihajajočih iger v Pekingu že vse od samega izbora leta 2015 drži precej negativen predznak. V našem delu sveta je javnost tako ali tako nenaklonjena visokim stroškom iger, kar najbolj potrjuje dejstvo, da so kar štirje evropski kandidati zaradi vpliva javnega mnenja predčasno umaknili kandidaturo za igre 2022; pri izboru Pekinga oziroma Kitajske pa gre še za vprašanje spoštovanja človekovih pravic, politična vprašanja in za nameček na koncu še za povsem zdravstveno-varnostno vprašanje v povezavi s covidom-19, ki ga seveda nihče ni mogel predvideti, vendar bo to slednje lahko še kako vplivalo na športne dosežke na igrah.
Slovenska reprezentanca se počasi zbira na prizorišču olimpijskih iger v Pekingu. Na kaj pa pred igrami ob misli na Kitajsko pomislijo nekateri slovenski olimpijci?
Olimpijske igre vselej izluščijo zanimive, nenavadne in presunljive zgodbe. Ob igrah v Pekingu se jim bomo posvetili tudi na Valu 202, za uvod pa vam ponujamo spomin na eno najbolj nenavadnih slovenskih športnih zgodb, ki se je v Vancouvru leta 2010 dotaknila tudi svetovne športne javnosti. Petra Majdič je tedaj osvojila bronasto medaljo in poskrbela za vrhunec svoje izjemno bogate kariere. Pot do olimpijskega zmagovalnega odra je bila trnova. Majdičeva je v Salt Lake Cityju leta 2002 in v Torinu štiri leta prej doživela precejšnje razočaranje, pred svojo življenjsko tekmo pa se je na ogrevanju poškodovala, ko je padla v luknjo ob progi. O tistem dnevu v Vancouvru se je pogovarjala z Lukom Petričem ter podoživela sladko-grenke trenutke iz bolnišnice, kako je padec v tisto luknjo vplival na njen nastop in tudi, kako so jo prejšnji olimpijski nastopi gnali naprej.
"Navijal bom za Švede, ker je to rokomet prihodnosti", je v zadnjem Cepelinu o Euru 2022 pred finalom dejal Jure Natek. Na prvenstvu so se tudi najuspešnejše reprezentance zanašale večinoma na gole iz prodorov in manj na bombarderje z razdalje. Finalista sta Španija in Švedska, oba igrata tudi za zgodovinsko statistiko, naslednika Ljubomirja Vranješa pa čaka hitro in težko delo, saj so predkvalifikacije za svetovno prvenstvo takorekoč pred vrati.
Čez 12 dni se bodo z uradnim odprtjem v Pekingu začele 24. zimske olimpijske igre. Športnice, športniki in njihovo spremljevalno osebje odštevajo do vrhunca tekmovalne zime, precej dlje pa so se na igre seveda pripravljali organizatorji s pripravo prizorišč in tudi trženjem iger. Marketing postaja od olimpijade do olimpijade vse pomembnejši dejavnik, ob trenutnih zdravstvenih nevšečnostih in manjku gledalcev na tribunah pa ima vse večjo vlogo tudi televizija in z njo povezane pravice, ki so v zadnjih desetletjih švignile v nebo.
Olimpijske igre predstavljajo preizkušen način kako države ozalšajo svoje podobe, odmaknejo svojo pozornost od temnejših lis svojega udejstvovanja in jo preusmerijo v dogodek, ki imajo pozitiven predznak.
Obiskali smo dva nogometaša, enega dobro poznate, za drugega upamo, da boste v prihodnosti v naših športnih oddajah še slišali. Branko Ilić, dolgoletni član slovenske reprezentance je lani zaključil svojo 20-letno nogometno kariero, Jon Švigelj pa je, poleg igranja za mlajšo selekcijo v domžalskem klubu, tudi del mladinske reprezentance. Jure Jeromen in Nina Smole sta ju obiskala v Domžalah, kjer se je končala kariera enega, za drugega pa tam šele dobro začenja.
Neveljaven email naslov