Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski judoisti se po skoraj 20 letih z evropskega prvenstva vračajo brez stopničk. Kljub koncu zavidljive serije, ji je treba pozornost nameniti zaradi njene posebnosti.
Slovenski judoisti se po skoraj 20 letih z evropskega prvenstva vračajo brez stopničk
Kljub koncu zavidljive serije ji je treba pozornost nameniti zaradi njene posebnosti. Na prelomu tisočletja so se namreč večji in rednejši uspehi slovenskih judoistov šele začeli, danes pa lahko država na sončni strani Alp pokaže tudi na kar nekaj olimpijskih medalj, med njimi tudi najžlahtnejše.
Za to, da tekmovalci iz letošnjega evropskega prvenstva v Pragi v domovino kolajn ne bodo prinesli, je več razlogov. Potovanja, priprave in raznovrstni treningi so bili hudo okrnjeni zaradi pandemije.
"Moramo biti korektni, pošteni do sebe, z rezultatom gotovo ne moremo biti zadovoljni. Hipne epidemološke razmere v svetu in tudi pri nas so pripomogle k temu, da so naši športniki nekoliko ovirani. Država je majhna, nimamo toliko sparingov, kot jih imajo konkurenčne velike države. Prej smo to nadoknadili, da smo kar precej potovali po svetu." - Generalni sekretar Judo zveze Slovenije Franc Očko.
Poleg tega je slovenski zasedbi na Češkem manjkalo nekaj zvenečih imen, med drugimi sta bili odsotni Klara Apotekar in Ana Velenšek, ki imata težave s poškodbami.
Bližnja prihodnost slovenskega juda je odvisna od dolžine in strogosti omejitev. Na večja mednarodna tekmovanja bo treba počakati do prihodnjega leta, na slovenski zvezi želijo izpeljati prvo slovensko ligo, koledar do olimpijskih iger pa je vsaj po zdajšnjem urniku poln.
Slovenski judoisti se po skoraj 20 letih z evropskega prvenstva vračajo brez stopničk. Kljub koncu zavidljive serije, ji je treba pozornost nameniti zaradi njene posebnosti.
Slovenski judoisti se po skoraj 20 letih z evropskega prvenstva vračajo brez stopničk
Kljub koncu zavidljive serije ji je treba pozornost nameniti zaradi njene posebnosti. Na prelomu tisočletja so se namreč večji in rednejši uspehi slovenskih judoistov šele začeli, danes pa lahko država na sončni strani Alp pokaže tudi na kar nekaj olimpijskih medalj, med njimi tudi najžlahtnejše.
Za to, da tekmovalci iz letošnjega evropskega prvenstva v Pragi v domovino kolajn ne bodo prinesli, je več razlogov. Potovanja, priprave in raznovrstni treningi so bili hudo okrnjeni zaradi pandemije.
"Moramo biti korektni, pošteni do sebe, z rezultatom gotovo ne moremo biti zadovoljni. Hipne epidemološke razmere v svetu in tudi pri nas so pripomogle k temu, da so naši športniki nekoliko ovirani. Država je majhna, nimamo toliko sparingov, kot jih imajo konkurenčne velike države. Prej smo to nadoknadili, da smo kar precej potovali po svetu." - Generalni sekretar Judo zveze Slovenije Franc Očko.
Poleg tega je slovenski zasedbi na Češkem manjkalo nekaj zvenečih imen, med drugimi sta bili odsotni Klara Apotekar in Ana Velenšek, ki imata težave s poškodbami.
Bližnja prihodnost slovenskega juda je odvisna od dolžine in strogosti omejitev. Na večja mednarodna tekmovanja bo treba počakati do prihodnjega leta, na slovenski zvezi želijo izpeljati prvo slovensko ligo, koledar do olimpijskih iger pa je vsaj po zdajšnjem urniku poln.
V zadnji izdaji podkasta Smučina v letošnji sezoni se je članoma športnega uredništva Radia Slovenija Klemnu Verliču in Anji Hlača Ferjančič ter strokovnemu sodelavcu Juretu Šinkovcu pridružil Peter Prevc. Eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov je po izjemno uspešni sezoni pohvalil konstante predstave Anžeta Laniška, ki se je iz glasnega mladeniča prelevil v vselej zbranega zmagovalca. Spregovoril je tudi o svoji vlogi mentorja v reprezentanci, ki je v zadnjem obdobju doživela menjavo generacije. Prevc pravi, da so smučarski skoki bolj mentalen kot fizičen šport, ki ni lep, ko tekmovalec ne dosega želenih rezultatov. V Smučini pa prav tako izveste, kako si Peter Prevc krajša čas v zadnjih bolj prostih tednih po padcu, ki je predčasno končal njegovo letošnjo sezono in bi lahko vplival na prihodnje.
Primož Roglič je prvi slovenski kolesar z zmago na Dirki po Kataloniji. Ves teden je nosil majico vodilnega, na zadnji etapi s šestimi vzponi na Montjuic je suvereno nadziral Remca Evenepoela, ki se je moral zadovoljiti s tolažilno nagrado - etapno zmago.
Pretekli konec tedna se je končala sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V Andori so podelili še zadnja odličja in globuse zmagovalcem v posameznih disciplinah. Velika kristalna globusa sta bila oddana že pred sklepnim delom, zmagovalca sta prepričljivo postala Američanka Mikaela Shiffrin in Švicar Marco Odermatt. Oba sta s svojimi dosežki močno zaznamovala sezono in ob tem presegla tudi številne rekorde, slovenske navijače pa sta najbolj navdušila dva tekmovalca. Ilka Štuhec je sezono kronala z novo zmago v smuku in drugim mestom v smukaški razvrstitvi, Žan Kranjec pa je prvič v karieri veleslalomsko sezono končal na tretjem mestu v seštevku discipline. O celotni sezoni, predvsem pa o izjemni vrnitvi med najboljše, je v tokratni epizodi podkasta Smučina govorila ta hip najboljša slovenska smučarka Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja je bila med favoritinjami za nov naslov tudi letos, a ji razmere na progi v Méribelu niso dovoljevale ponovitve uspeha. V letošnji sezoni je dvakrat stala na najvišji stopnički in bila še dvakrat druga, v prihodnji želi rezultate, skupaj s svojo maloštevilno ekipo, še nadgraditi. V pogovoru Ilka ponudi tudi nekaj zgodb iz zakulisja svetovnega pokala, razloži, zakaj je organizacija smukaškega treninga najzahtevnejša in s kom najraje trenira. V oddaji sodeluje še reporter Vala 202 za alpsko smučanje Igor Tominec, pogovor je vodila Nina Smole.
Vedno več je govora o športih na kolesih, rečemo lahko, da je nova kolesarska sezona v polnem razmahu. Spremljali smo že enega izmed vrhuncev začetka sezone, prvi spomenik od Milana do San Rema je dobil Nizozemec Mathieu van der Poel. Kot se za kolesarsko močno nacijo spodobi, pa so imeli znova tudi slovenski kolesarji eno izmed glavnih vlog na skoraj 300 kilometrov dolgi trasi. Vračamo se v Italijo, med kolesarsko elito.
Z nedeljskim veleslalomom se je v Kranjski Gori sklenil 62. pokal Vitranc. Na tem je bil razred zase najboljši smučar letošnje sezone.
Tadej Pogačar ima za pasom novo lovoriko, ki doslej še ni krasila sobe, kjer zbira zmagovalne pokale. Dirka med Parizom in Nico ima več kot osem desetletij tradicije.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju bo šlo v zgodovino. Ne le kot prvo v Sloveniji, ampak tudi kot najuspešnejše doslej za slovenske tekmovalce.
Dva Roberta v Smučini. Eden spada med najbolj priljubljene slovenske skakalce vseh časov, drugi pa je tvorec izjemnih uspehov v zadnjih dveh letih.
Zlata medalja na domačem svetovnem prvenstvu. Ni veliko lepših trenutkov, ki jih lahko slovenski športnik doživi.
Smučarski tek je rdeča nit Smučine. O oblikovanju prog na svetovnih prvenstvih, vodenju tekmovanj, stanju smučarskega teka v Sloveniji in tudi o tem, da tek ne sme stremeti k biatlonu, ampak ostati tek, o tem debatira eden najpomembnejših v tem športu.
Dve Slovenki sta bili v najboljši deseterici na veliki skakalnici na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici.
Je ena najboljših tekmovalk v zgodovini smučarskih skokov. Olimpijska prvakinja in dvakratna svetovna prvakinja je bila v Planici bronasta na ekipni tekmi in tako osvojila svojo deseto medaljo na velikih tekmovanjih, v zadnjih letih pa na tekmovališčih ni potekalo vse tako, kot si je želela.
Planica 2023 je ponudila veliko plusov, zdi pa se, da se vsi vseskozi pogovarjajo predvsem o precej opaznem minusu. Na tekmah v poletih je tu vselej veliko gledalcev, med največjim tekmovanjem doslej pa tribune po večini samevajo. Zakaj je tako, kaj to pomeni za zapuščino tega prvenstva in kakšna bo prihodnost Planice in nordijskega centra?
Prva domača medalja na svetovnem prvenstvu v Planici! Slovenija je na mešani ekipni skakalni tekmi drugo leto zapored osvojila medaljo na velikem tekmovanju, polovica ekipe pa je drugačna kot na olimpijskih igrah v Pekingu, kar kaže na širino smučarskih skokov v Sloveniji.
Slovenska reprezentanca je imela visoka pričakovanja pred moško tekmo na srednji skakalnici, a tako kot na ženski se domači tudi na moški preizkušnji kljub odličnim rezultatom v skokih za trening in v kvalifikacijah niso približali najvišjim mestom.
V planiškem podkastu je pod drobnogledom šport, ki je znotraj nordijske družine najbolj zapostavljen. To je nordijska kombinacija, ki v Sloveniji caplja za smučarskimi skoki in teki. Slišite lahko, da slovenski kombinatorci nimajo konkurenčne opreme, veliko težav pa imajo pri prehodu iz mladinske v člansko konkurenco. Slovenija je imela dva mladinska svetovna prvaka, ki pa sta bila pozneje daleč od svetovnega vrha.
Uvodna skakalna tekma na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se ni razpletla po slovenskih željah. Domače tekmovalke se niso približale najboljšim.
Prvi tekmovalni dan Planice 2023 je pod streho. Vse Slovenke so se prebile na skakalno tekmo, gost podkasta Smučina pa je eden od najodgovornejših na tekmah v ženskih skokih.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je doma, v Planici. V prihodnjih dveh tednih bo doma tudi na Valu 202. Ob koncu vsakega tekmovalnega dne bo z vami podkast Smučina. Po 19.30 boste lahko slišali, kateri so bili ključni trenutki dneva, katere zgodbe so najbolj navdušile, obenem pa spoznali prvenstvo, športnike in ključne akterje tega tekmovanja.
V Franciji in Nemčiji sta končani svetovni prvenstvi v alpskem smučanju in biatlonu. V peti epizodi podkasta Smučina je nekdanja alpska smučarka Špela Pretnar povedala, da se ne čudi, da se čedalje več tekmovalk in tekmovalcev specializira za eno ali največ dve disciplini, saj so ob zgoščenem urniku tekem svetovnega pokala tudi proge vse bolj zahtevne. Pretnarjeva v svoji karieri na svetovnih prvenstvih ni osvojila medalje, je bila pa zelo blizu leta 1999 v Vailu, kjer je bila po prvi slalomski vožnji vodilna. V finalni je odstopila, kar jo je takrat zelo bolelo, danes pa ne obžaluje, da se je takrat v veliki želji po medalji odločila za izrazito napadalen pristop. Menila je namreč, da je bolje tvegati, kot pa da z zmerno vožnjo osvoji sedmo mesto. Zmagovalka šestih tekem svetovnega pokala je govorila o svojih začetkih, ko se je v Sloveniji precej več mladih ukvarjalo z alpskim smučanjem, danes pa je v vlogi svetovalke Andreji Slokar, ki zaradi poškodbe izpušča letošnjo sezono. V podkastu je Pretnarjevi družbo delal osrednji reporter Vala 202 za alpsko smučanje Igor Tominec, voditelju Marku Polaku pa se je pridružil tudi poročevalec Aljaž Golčer, ki je strnil misli ob koncu svetovnega biatlonskega prvenstva v Oberhofu.
Neveljaven email naslov