Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubo Jasnič komentira dogajanje v slovenski skakalni reprezentanci.
Predsednik odbora in zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič o dogajanju v slovenski skakalni reprezentanci
Predzadnji dan svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici je slovenska reprezentanca ostala brez dveh članov, Timija Zajca in glavnega trenerja Gorazda Bertonclja. Dogajanje je komentiral tudi Ljubo Jasnič, predsednik odbora in zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo.
"Jaz sem s Timijem govoril predvčerajšnjim, ko sem prišel v Kranjsko Goro. Povsem prijeten razgovor, z eno besedo ni omenil stvari, ki se bodo zgodile. V delo same pisarne vodje panoge in trenerje se pa jaz nisem veliko mešal. Sem predsednik zbora, moram skrbeti za vse reprezentance, da klubi nekako imajo materialno osnovo, da lahko delamo in da imamo mladi kader. V te strokovne stvari se pa, razen strokovnega sveta, tudi tja ne hodim, nisem mešal. Nihče ni dal informacije, da so stvari tako daleč, da se lahko to zgodi in to obžalujem. Mogoče je moja napaka, res, da se nisem s temi stvarmi bolj ukvarjal." - Ljubo Jasnič
Ljubo Jasnič komentira dogajanje v slovenski skakalni reprezentanci.
Predsednik odbora in zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič o dogajanju v slovenski skakalni reprezentanci
Predzadnji dan svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici je slovenska reprezentanca ostala brez dveh članov, Timija Zajca in glavnega trenerja Gorazda Bertonclja. Dogajanje je komentiral tudi Ljubo Jasnič, predsednik odbora in zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo.
"Jaz sem s Timijem govoril predvčerajšnjim, ko sem prišel v Kranjsko Goro. Povsem prijeten razgovor, z eno besedo ni omenil stvari, ki se bodo zgodile. V delo same pisarne vodje panoge in trenerje se pa jaz nisem veliko mešal. Sem predsednik zbora, moram skrbeti za vse reprezentance, da klubi nekako imajo materialno osnovo, da lahko delamo in da imamo mladi kader. V te strokovne stvari se pa, razen strokovnega sveta, tudi tja ne hodim, nisem mešal. Nihče ni dal informacije, da so stvari tako daleč, da se lahko to zgodi in to obžalujem. Mogoče je moja napaka, res, da se nisem s temi stvarmi bolj ukvarjal." - Ljubo Jasnič
V tokratni oddaji smo na otroških vadbah na Fakulteti za šport preverili, kakšna je najprimernejša vadba za najmlajše. Ponudili bomo tudi kakšen nasvet za gibanje doma.
Po daljšem premoru se med podkaste vala 202 vrača tudi Cepelin. Rokometu smo se v njem prvič posvetili med januarskim evropskim prvenstvom na Švedskem, ko je bila Slovenija četrta, potem pa je hitro prišla korona in prekinitev tekmovanj. Še med epidemijo smo gostili Nikolo Karabatiča, francoskega velezvezdnika tega športa (mogoče hiperlink), ob zagonu nove tekmovalne sezone pa sta nekdanji slovenski reprezentant Jure Natek in Uroš Volk gostila slovenskega selektorja Ljubomirja Vranješa. Mimo januarskega eura ni šlo in mimo korone prav tako ne. Tudi reprezentančni rokomet bo imel verjetno še precej težav, urnik pa je zelo zgoščen.
V jesenski seriji oddaj o rekreaciji se bomo posvetili različnim oblikam vadbe. Najprej smo se odpravili v fitnes, kjer smo s pomočjo osebne trenerke preverili, kakšna oblika vadbe je najprimernejša za rekreativne športnike. Strokovnjakinja za športno prehrano doktorica Nada Rotovnik Kozjek je podala še napotke za pravilno prehrano.
V času, ko država sprejema nove ukrepe za zajezitev koronavirusa se je šport v Sloveniji ujel v zanko pravil mednarodnih zvez in protokolov, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Šport je večkrat opozarjal na to, da je spregledan v času boja z virusom. Pa je res? Kakšne so prakse v tujini? Kaj so naredile športne zveze za zaščito svojih športnikov in tekmovanj? Kaj smo naredili v tem pogledu v Sloveniji? S čim se soočajo slovenski kolektivi in športniki ki tekmujejo na mednarodni ravni? Odgovore v naslednjih minutah ponujata Aljaž Golčer in Boštjan Reberšak.
V osemdesetih Slovan, na prelomu tisočletja Prule. Oba sta bila v vrhu evropskega rokometa in oba sta doživela in doživljala slabe čase. Prule so popolnoma ugasnile pred petnajstimi leti, Slovan je živel na robu prve lige in nekaj sezon igral v 1.B ligi. Lani prestolnica sploh ni imela kluba med elito. Danes je drugače. Oba ljubljanska kluba bosta v aktualni sezoni igrala v prvi rokometni ligi.
V Sloveniji je na račun pestre ponudbe golf igrišč v velikem porastu tako imenovani golf turizem. "Slovenija ima idealno kombinacijo med številom golf igrišč in njihovo razdaljo, vsekakor pa tudi po kakovosti." - predsednik Golf zveze Slovenije Žiga Osterc
Finale košarkarske lige NBA se ni začelo po željah slovenskih privržencev športa. Kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Goran Dragić, se je veselil svojega prvega finala lige NBA, na katerega je čakal 12 let. Prvo tekmo je končal poškodovan, potem, ko je igrišče zapustil v drugi četrtini in se ni vrnil več v igro.
Zlati slovenski kapetan, Goran Dragić, v mehurčku lige NBA v resničnem svetu doživlja še druge športne sanje v svoji bogati karieri. Po Rašu Nesteroviću (2005), Benu Udrihu (2005 in 2007) ter Saši Vujačiću (2009 in 2010) bo četrti Slovenec, ki bo zaigral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Naskakuje šesti prstan za slovensko košarko. Pred začetkom finala smo se pogovarjali s sotvorcem evropskega zlata za Slovenijo pred tremi leti, takratnim selektorjem naše reprezentance Igorjem Kokoškovom. Foto: Bobo
Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, le ta vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti, da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo.
Delo športnikov, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. V naslednjih minutah boste izvedeli, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Ugotavljali smo, kako poteka regeneracija pri kolesarjih.
Val 202 ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Jutro začenjamo v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Neveljaven email naslov