Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Novo poglavje v skoraj stoletni zgodovini teh velikih tekmovanj je spisala kitajska prestolnica, svoj del pa so z zlatimi, srebrnimi in bronastimi črkami dodali tudi slovenski osvajalci odličij. V domovino se vračajo s sedmimi kolajnami.
V predzadnjih Vrhuncih dneva več o krstni slovaški hokejski kolajni, težavah organizatorjev tekaških in smučarskih tekmovanj, neverjetnem Aleksandru Boljšunovu in znova oživljeni ideji o kandidaturi iger treh dežel Gorenjske, Koroške in Furlanije Julijske Krajine.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi številne goste. V Kranjski Gori se nam je pridružil Jure Košir.
Norveški biatlonec Johannes Thingnes Boe je na igrah v Pekingu s štirimi zlatimi odličji izenačil dosežek slovitejšega rojaka Oleja Einarja Bjoerndalna. Med smučarkami prostega sloga je za poseben mejnik poskrbela Kitajka rojena v ZDA Ailing Eileen Gu, v oddaji pa boste izvedeli, kako so se na ekipno tekmo pripravili slovenski alpski smučarji in kdo se bo pomeril v finalu hokejskega turnirja.
Leta 1984 so na domačih olimpijskih igrah v Sarajevu nastopili hokejisti jugoslovanske reprezentance. Med najmlajšimi člani je bil Ljubljančan Igor Beribak, kateremu je najbolj v spominu ostala takratna ekipa Sovjetske Zveze. Kasneje že s Slovenijo se je Igor tudi prvič uvrstil na svetovno prvenstvo elitne divizije, danes pa deluje kot hokejski trener.
Na zimskih olimpijskih igrah so se z žensko alpsko kombinacijo končale posamične tekme v alpskem smučanju. Ena največjih zvezdnic tega športa, Američanka Mikaela Shiffrin, je v Pekingu še tretjič ostala brez uvrstitve, izvedeli boste kako je misli po svojem zadnjem olimpijskem nastopu strnila Maruša Ferk Saioni, da za slovaško hokejsko reprezentanco igra hrvaški hokejist, ki je v preteklosti nastopal tudi v slovenskih dvoranah in da je japonska hitrostna drsalka Miho Takagi osvojila zlato le dva dneva po tem, ko ga je izgubila v zadnjem zavoju ekipne tekme.
Saša Farič je v disciplini smučarskega krosa leta 2010 Slovenijo zastopala na olimpijskih igrah v Vancouru in osvojila 14. mesto. V sezoni 2009/10 je 39-krat nastopila v svetovnem pokalu in se osemkrat uvrstila v finale. Po poškodbah jo je pot vodila na vzhod, kjer je na KItajskem zaživela novo življenje.
Slovenija ima od leta 1998 vsaj enega nordijskega kombinatorca na zimskih olimpijskih igrah. Leta 2002 je Slovenijo zastopal Andrej Jezeršek. Na igrah v Salt Lake Cityju je v sprintu bil 12., na posamični tekmi je dosegel 13. mesto, kljub temu, da je komaj ujel start tekme. Zanj te olimpijske igre niso bile zadnje. Leta 2014 v Sočiju in 2018 v Pjongčangu je bil serviser v ameriški reprezentanci. Trenutno se 39-letnik rekreativno ukvarja s kolesarstvom in dela kot serviser koles.
Smučarski tekačici Anamarija Lampič in Eva Urevc se nista prebili v finale ekipnega sprinta v klasični tehniki, Jakov Fak zaradi slabše pripravljenosti ne bo nastopil na tekmi s skupinskim startom. V Vrhuncih dneva o pogledu Uroša Velepca na rusko-ukrajinski spor, pa tudi o ruski ženski prevladi v umetnostnem drsanju. Znova vam bomo ponudili tudi tri posebne olimpijske trenutke.
Smučarski tekačici Anamarija Lampič in Eva Urevc se nista prebili v finale ekipnega sprinta v klasični tehniki, Jakov Fak zaradi slabše pripravljenosti ne bo nastopil na tekmi s skupinskim startom. V Vrhuncih dneva o pogledu Uroša Velepca na rusko-ukrajinski spor, pa tudi o ruski ženski prevladi v umetnostnem drsanju. Znova vam bomo ponudili tudi tri posebne olimpijske trenutke.
Kje? Na Mauritiusu. Kaj počne? Vodi svoje restavracije, ko ne vodi restavracij, surfa. Rok Flander je dobro znano ime v svetu deskanja na snegu. Leta 2007 je postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu, poleg tega je Slovenijo trikrat zastopal na olimpijskih igrah. Najljubše so mu tiste iz Vancouvra, saj so bile v mestu, kjer bi si želel preživeti delček svojega življenja - najbolj so mu v spominu ostali nastopi iz Sočija, saj zaradi poškodbe tudi sam ni več verjel, da bo lahko tekmoval. Danes z družino živi na Mauritiusu, ki mu je že med športno kariero predstavljal pobeg od napornega urnika potovanj. Je lastnik več restavracij, ravno je v procesu odpiranja novega lokala, če Indijski ocean ponudi ugodne pogoje, pa ga lahko najdete na morskih valovih. S slovenskim olimpijcem se je za radijske valove - rubriko “Kje so in kaj počnejo?” - pogovarjal Luka Skarlovnik.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Celju se nam je pridružil Tim Mastnak, dobitnik srebrne olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Kmalu po izjemnem uspehu je še na Kitajskem pojasnil: "Moje vožnje sploh niso bile idealne, ampak sem se pa boril kot lev. Oče mi je vedno rekel - startaj na zlato, pa boš zadovoljen tudi, če se izide za srebro."
12. tekmovalni dan je na olimpijskih igrah nastopilo sedem slovenskih športnic in športnikov. Ilka Štuhec se je z bolečinami v hrbtu in solzami v očeh poslovila od olimpijskih iger, v Vrhuncih dneva pa tudi o zanimivi biatlonski štafetni preizkušnji in zapletu na tekmi v kombinaciji. Slišali boste tudi kapetana finske hokejske reprezentance, ki pozdravlja svojega nekdanjega soigralca Jana Muršaka in izvedeli kako je s kratkim programom opravila Rusinja Kamila Valijeva.
V rubriki Kje so zdaj se spominjamo bivših slovenskih olimpijcev. V tokratni oddaji je gost nekdanji smučarski skakalec Robert Meglič. Tekmoval je na 19. zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju. Na posamični tekmi na veliki skakalnici je bil deveti. Že kot športnik je bil zaposlen pri športni enoti policije. Zdaj pa 47-letni Robert dela na generalni policijski upravi. Pred začetkom letošnjih iger ga je pred mikrofonom ujel Miha Trošt.
Reporter Vala 202 Boštjan Reberšak se je pogovarjal s Timijem Zajcem, Lovrom Kosom, Cenetom in Petrom Prevcem po podelitvi medalj najboljšim v ekipni skakalni konkurenci.
Po moštvenih medaljah na severno-ameriških tleh, v Calgaryju in Salt Lake Cityju, so slovenski orli ekipno tekmo znova končali na stopničkah zmagovalnega odra. V oddaji boste izvedeli, da so zadnji skoki odločali o končnem vrstnem redu, kakšen je bil doprinos glavnega trenerja Roberta Hrgote in kako dobro je pripravljena alpska smučarka Ilka Štuhec pred svojim zadnjim olimpijskim nastopom.
Reporter Boštjan Reberšak je v živo pospremil zadnje trenutke skakalne ekipne tekme v Pekingu.
Slovenski orli so poleteli do srebrnega odličja. Prisluhnite trenerju Robertu Hrgoti.
Slovenski orli so v Pekingu osvojili bronasto odličje. Prislunite vsem štirim skakalcem.
Žan Kranjec je v Pekingu uresničil svoje sanje in postal tretji slovenski alpski smučar z olimpijskim odličjem po Juretu Franku in Juretu Koširju. Kolajno si je priboril z izjemno finalno vožnjo. V oddaji izveste, kako je prišel do uspeha kariere po eni slabših sezon v zadnjih letih, kako se je prve medalje svojega varovanca na igrah veselil Klemen Bergant in kdo je dopolnil slovensko ekipo za moštveno tekmo na veliki skakalnici.
Neveljaven email naslov