Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske košarkarice nastopajo na evropskem prvenstvu v Franciji v Strasbourgu, ki velja tudi za nogometno mesto. Dare Rupar, ki v Alzaciji spremlja slovenske košarkarice, se je z Aljažem Golčerjem pogovarjal o košarkarskem in nogometnem evropskem prvenstvu, trenutni situaciji v Franciji in kolesarstvu. Tour de France se začne že naslednji teden.
Slovenske košarkarice nastopajo na evropskem prvenstvu v Franciji v Strasbourgu, ki sicer velja za nogometno mesto. Pred vrati je tudi Tour de France
Strasbourg, mesto v Alzaciji, v teh dneh gosti evropsko prvenstvo v košarki. Za Slovenke je to tretje evropsko prvenstvo, jutri pa jih čaka izjemno pomembna tekma z reprezentanco Bosne in Hercegovine, na kateri bodo naše košarkarice poskušale popraviti vtis po slabi predstavi proti Belgiji.
Sicer pa je po besedah Dareta Ruparja v mestu zaradi pestrega športnega dogajanja, predvsem pa zaradi vročinskega vala zelo vroče. Temperatura se čez dan dvigne tudi do 35 °C. Čeprav mesto leži severneje od Slovenije, pa to po besedah nekaterih domačinov za ta čas ni nenavadno. Poleg klime ima Strasbourg tudi zanimivo zgodovino; Nemci so po prvi svetovni vojni izgubili del ozemlja ob desnem bregu Rena, zato je mesto že več kot sto let pod francosko oblastjo. A še vedno je viden preplet nemške in francoske kulture, ki sobivata na tem območju. Druga zraven druge namreč stojijo vinske kleti in nemške pivnice, pa tudi gostilnice ter bari, ki jih lahko srečaš samo v klasičnih francoskih mestih.
Še zdaleč pa ni košarka edini šport, ki ga lahko spremljamo v Strasbourgu. Mesto je predvsem znano kot nogometno okolje, nenazadnje imajo tudi prvoligaša.
"Zanimivo je bilo spremljati tekmo med Nemčijo in Francijo, ki so jo v teh dneh prenašali iz Münchna. Tukaj namreč še vedno živi nekaj potomcev Nemcev, ki so ostali na francoski strani. Nekaj navijačev je bilo oblečenih v nemške drese, govorili pa so francosko. To so torej domačini, katerih srce bije za Nemce."
Prihodnji teden pa se v Franciji začenja tudi Tour de France, a o tem kolesarskem spektaklu se v Strasbourgu skorajda ne govori. Zdaj je namreč na sporedu sklepno dejanje močnega državnega prvenstva.
"Očitno še ni čas za Tour. Po tistem, kar se je dalo videti po televizijskih zaslonih in časopisih, pa sem prepričan, da bo po koncu državnega prvenstva Tour de France požel veliko pozornosti, saj bodo prvi konec tedna kolesarji zelo blizu Strasbourga. A v francoskem časopisju, kot je L'Équipe, je že vnaprej jasen vrstni red – najprej je nogomet, nato ragbi, potem pa vse preostalo."
Slovenske košarkarice nastopajo na evropskem prvenstvu v Franciji v Strasbourgu, ki velja tudi za nogometno mesto. Dare Rupar, ki v Alzaciji spremlja slovenske košarkarice, se je z Aljažem Golčerjem pogovarjal o košarkarskem in nogometnem evropskem prvenstvu, trenutni situaciji v Franciji in kolesarstvu. Tour de France se začne že naslednji teden.
Slovenske košarkarice nastopajo na evropskem prvenstvu v Franciji v Strasbourgu, ki sicer velja za nogometno mesto. Pred vrati je tudi Tour de France
Strasbourg, mesto v Alzaciji, v teh dneh gosti evropsko prvenstvo v košarki. Za Slovenke je to tretje evropsko prvenstvo, jutri pa jih čaka izjemno pomembna tekma z reprezentanco Bosne in Hercegovine, na kateri bodo naše košarkarice poskušale popraviti vtis po slabi predstavi proti Belgiji.
Sicer pa je po besedah Dareta Ruparja v mestu zaradi pestrega športnega dogajanja, predvsem pa zaradi vročinskega vala zelo vroče. Temperatura se čez dan dvigne tudi do 35 °C. Čeprav mesto leži severneje od Slovenije, pa to po besedah nekaterih domačinov za ta čas ni nenavadno. Poleg klime ima Strasbourg tudi zanimivo zgodovino; Nemci so po prvi svetovni vojni izgubili del ozemlja ob desnem bregu Rena, zato je mesto že več kot sto let pod francosko oblastjo. A še vedno je viden preplet nemške in francoske kulture, ki sobivata na tem območju. Druga zraven druge namreč stojijo vinske kleti in nemške pivnice, pa tudi gostilnice ter bari, ki jih lahko srečaš samo v klasičnih francoskih mestih.
Še zdaleč pa ni košarka edini šport, ki ga lahko spremljamo v Strasbourgu. Mesto je predvsem znano kot nogometno okolje, nenazadnje imajo tudi prvoligaša.
"Zanimivo je bilo spremljati tekmo med Nemčijo in Francijo, ki so jo v teh dneh prenašali iz Münchna. Tukaj namreč še vedno živi nekaj potomcev Nemcev, ki so ostali na francoski strani. Nekaj navijačev je bilo oblečenih v nemške drese, govorili pa so francosko. To so torej domačini, katerih srce bije za Nemce."
Prihodnji teden pa se v Franciji začenja tudi Tour de France, a o tem kolesarskem spektaklu se v Strasbourgu skorajda ne govori. Zdaj je namreč na sporedu sklepno dejanje močnega državnega prvenstva.
"Očitno še ni čas za Tour. Po tistem, kar se je dalo videti po televizijskih zaslonih in časopisih, pa sem prepričan, da bo po koncu državnega prvenstva Tour de France požel veliko pozornosti, saj bodo prvi konec tedna kolesarji zelo blizu Strasbourga. A v francoskem časopisju, kot je L'Équipe, je že vnaprej jasen vrstni red – najprej je nogomet, nato ragbi, potem pa vse preostalo."
Čez dober teden se bo sezona na najvišji ravni začela tudi za športne plezalce. Uvodni dve tekmi za svetovni pokal bosta na Kitajskem, vendar imajo letos najboljši plezalci le en cilj - olimpijske igre. Nastop v Parizu ima od Slovencev zagotovljen le branilka zlate medalje, Janja Garnbret, ostali so osredotočeni na boj za zadnje olimpijske vozovnice, ki si jih lahko priborijo na kvalifikacijskih tekmah.
Pri enaintridesetih letih je kariero sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc, lastnik velikega kristalnega globusa, zlatega orla in dvanajstih kolajn velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni se je spletlo cel kup zanimivih zgodb o uspehih, pa tudi razočaranjih.
Medtem ko alpske smučarke na daljnem severu v Aareju tekmujejo v dokaj zimskih razmerah in se merijo za točke na zadnji postaji svetovnega pokala pred finalom sezone v Saalbachu, pa je na moški strani po odpovedi tekem za Pokal Vitranc v Kranjski Gori tekmovalni premor pred finalom. Pokal Vitranc ni edina žrtev globalnega segrevanja, od 45 predvidenih tekem v moškem svetovnem pokalu jih bodo v tej zimi lahko izpeljali le 36, če ne bo kakšne nove odpovedi še v Saalbachu. Gre za rekorden, kar dvajseto odstoten osip v koledarju, kar bo zagotovo sprožilo temeljite analize pri Mednarodni smučarski zvezi po koncu sezone. Kaj odpoved Pokala Vitranc potegne za seboj v slovenskem smučanju in kakšne so dolgoročne perspektive alpskih tekem na najvišji ravni v Sloveniji?
Turno smučanje bo krstni nastop na olimpijskih igrah doživelo čez dve leti. V boj za nastop na največjem športnem tekmovanju se bo v naslednji sezoni podala tudi slovenska reprezentanca, ki v svoje vrste vsako leto uspešno privablja nove člane. Prvo slovensko odličje na evropskem prvenstvu je januarja osvojila Klara Velepec s srebrom v kadetski kategoriji. Skupaj s Klaro so nam turno smučanje predstavili še Maj Pritržnik, Luka Kovačič in selektor Robert Pritržnik.
Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?
V oddaji gremo na sneg, kjer bomo potrebovali ozke smuči in tekaške palice. Trening teka na smučeh postaja izziv tudi zaradi spremenjenih podnebnih sprememb, večina otrok iz osrednjega dela Slovenije pa se na trening vozi na Gorenjsko. Na Pokljuki smo se namreč pridružili mladim smučarskim tekačem na njihovem treningu.
Anna Maka je 31-letna poljska biatlonka, ki prihaja iz Zakopan. Zgodba njene družine se je s smučarskimi skoki začela prepletati dve desetletji nazaj – njena mama je oddajala sobe slovenskim smučarskim skakalcem in jim kuhala pravo domačo hrano. O spominih na slovenske smučarske skakalce, stkanih prijateljstvih in priljubljenosti zimskih športov na Poljskem ter obisku Planice.
Obiščemo klub, kjer so svoj potencial izkoristili člani družine Prevc, pa tudi drugi odlični skakalci. Ampak, saj ne gre le za dosežke. Mladi se s skoki ukvarjajo predvsem zaradi druženja in zabave. Kako izgleda trening smučarskih skokov?
V februarju ob torkih vabimo na šport oziroma vas opominjamo na pomembnost gibanja. V seriji štirih oddaj naši športni novinarji obiščejo treninge mladih športnikov, ki se ukvarjajo z zimskimi aktivnostmi. Nekajkrat tako stopijo na smuči, za uvod pa kar na drsalke.
Sani Bečirović je junija lani postal tehnični direktor trofejnega košarkarskega kluba Panathinaikos iz Aten. Grški velikan je postaja našega nekdaj odličnega košarkarja že tretjič: za Panathinaikos je igral med leti 2006 in 2008 in takrat pod vodstvom Željka Obradovića postal evropski klubski prvak. Leta 2015 se je za kratko vrnil v vlogi pomočnika trenerja, zdaj je zasedel visoko in odgovorno funkcijo v klubski hierarhiji. “Pritisk je vedno ogromen, vzdušje je neverjetno, a pričakujejo se le zmage. Kvalifikacijska tekma s Slovenijo v Pireju tukaj še ni tema. Seveda pa upam, da se bosta na parketu pomerila Luka in Giannis in da se bomo uvrstitve na olimpijske igre na koncu veselili mi.” S Sanijem Bečirovićem se je v Atenah srečal Luka Hvalc.
Alpska smučarka Meta Hrovat se je pred začetkom prejšnje zime pri 24-ih letih odločila, da je s tekmovalnim smučanjem preveč zasičena, da bi lahko nadaljevala kariero vrhunske športnice. Po sezoni premora pa jo je ta šport "poklical" nazaj in lani spomladi se je še bolj intenzivno kot prej vrnila v proces treningov. Na poletnih testiranjih fizične pripravljenosti je bila še boljša kot prej, toda z intenzivnimi treningi so vedno bolj intenzivne postajale tudi bolečine, ki so jo spremljale zaradi minulih poškodb. Vrnitev na tekme se je odmikala in odmikala. Zdaj 25-letna Kranjskogorčanka je na koncu ugotovila, da bodo tekmovalne smuči na žalost kar za vedno morale ostati v kotu. Njen izkupiček je torej dokončno – štirikrat stopničke v svetovnem pokalu in sedmo mesto na olimpijskih igrah.
Jakov Fak je zaradi bolečin v hrbtu izpustil celoten spored tekem ta konec tedna v Anterselvi. 36-letnik v zadnjem desetletju sodi med najboljše, zato ga v vlogi gledalca nismo vajeni. V pogovoru več o omenjenem, ter tudi o pričakovanjih na prihajajočem svetovnem prvenstvu na Češkem.
Izjemni uspehi slovenskih športnikov so se vrstili tudi v letu 2023. Najboljši so tako stanovitni, da so njihovi vrhunski dosežki postali skoraj samoumevni - še zdaleč niso. Tudi zato v oddaji delamo korak nazaj, da radijsko prečešemo najbolj izstopajoče dosežke in se spominjamo, da uspehi, četudi serijski, ne pridejo sami od sebe. Zanje je treba trdo delati, imeti izvenserijski talent in na koncu, v ključnem trenutku, takrat, ko je to najbolj pomembno, prikazati največ. Celotno športno uredništvo Vala 202 pod drobnogled jemlje najzanimivejše zgodbe, ki je jih spisalo leto 2023, in preko kviza prepleta zbir ključnih športnih trenutkov tega leta.
Slovenski finalist Žan Kranjec se je na poledeneli progi na postavitvi trenerja Matjaža Požarja zelo dobro znašel in zasedel tretje mesto. Drugi je bil po izjemnem finalu Hrvat Filip Zubčić. Švicar Marco Odermatt je zmagal na prvem od dveh veleslalomov za svetovni pokal alpskih smučarjev v Alta Badii.
Po izjemnem uspehu, ko se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na svoje drugo evropsko prvenstvo, se pogovarjamo z direktorjem moških reprezentanc Nogometne zveze Slovenije.
Gost podkasta je Matej Mohorič. Zmagovalec etap na vseh treh največjih večtedenskih dirkah je letos postal tudi svetovni prvak v kolesarstvu na makadamu. Gorenjec debatira z Luko Petričem in Igorjem Tomincem. Obrazloži svoj nepozaben govor po zmagi v 19. etapi letošnjega Toura, pove, zakaj so ga tedaj preplavili občutki krivde in sočutja in ne le sreče in veselja.
Po 14. dneh, 14. urah, 45. minutah in 8. sekundah jadranja na jadrnici Ashika 2, je v cilj druge etape oziroma v cilj tokratne regate Minitransat, ki jo prirejajo že od leta 1977, v nedeljo prijadral slovenski ekstremni jadralec Uroš Kraševac. Dosegel je sedmo mesto, v seštevku obeh etap pa se je uvrstil na peto mesto v razredu prototipov, kar je najboljši slovenski oceansko regatni dosežek.
V Montpellierju je ta konec tedna potekalo evropsko prvenstvo v judu. Za najboljšo uvrstitev je poskrbela Andreja Leški, ki je srebru z letošnjega svetovnega prvenstva v Dohi, dodala še zlato s prvenstva stare celine. Koprčanka v kategoriji do 63 kilogramov nadaljuje z odličnimi rezultati slovenskih judoistk. V tej kategoriji je odlično nastopala tudi olimpijska prvakinja iz Londona Urška Žolnir, ki je po koncu tekmovalne kariere na prvenstvu v drugi vlogi.
Konec tedna je bila Ljubljana povsem športno obarvana, ulice so zavzeli tekači, ki so sodelovali na 27. Ljubljanskem maratonu. Tekli so tako rekreativni kot profesionalni tekači. Med vse se je pomešala naša radijska ekipa. O vtisih, razpoloženju, posebnih zgodbah in tem, kako tekaško vnemo obdržati pozimi, v zadnji jesenski oddaji o rekreaciji.
Slovenske Konjice septembra tečejo. Maraton z dušo je ena mnogih prireditev, ki zaznamujejo tekaško jesen. Dežju, vzponom in desetim kilometrom je tokrat kljuboval tudi valovski mikrofon.
Neveljaven email naslov