Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se s slovesnim odprtjem v Tokiu uradno začnejo olimpijske igre, kar pomeni, da je na vrsti še zadnja oddaja preodlimpijske rekreracije. V ciklu oddaj ste lahko v zadnjih petih tednih prisluhnili nekdanjim športnikom, ki so bili v času svoje kariere udeleženci olimpijskih iger. In
če smo v prvi oddaji naredili rahlo spremembo, jo dajmo še v zadnji. Gosta obeh oddaj sta namreč še vedno aktivna športnika. V prvo smo povabili Dejana Fabčiča, ki se je v preteklem tednu še v svojem tretjem športu uvrstil na olimpijske igre in bo čez mesec dni Slovenijo zastopal na paraolimpijskih
igrah v Tokiu. Tam pa v tem tednu žal ne bo osemkratnega olimpijca in trikratnega dobitnika odličja na največjem športnem tekmovanju, strelca Rajmonda Debevca, gosta v tokratni oddaji.
Gost zadnje oddaje je osemkratni udeleženec olimpijskih iger, ki bo letos za slovenske športnike stiskal pesti z domačega naslonjača
Danes se s slovesnim odprtjem v Tokiu uradno začnejo olimpijske igre, kar pomeni, da je pred nami še zadnja oddaja predolimpijske rekreacije. V zadnjih petih tednih ste lahko prisluhnili športnikom, ki so bili v času svoje kariere udeleženci olimpijskih iger.
Rajmond Debevec je eden tistih športnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve. Udeleženca osmih olimpijskih iger in dobitnika treh odličij slovenska javnost zelo dobro pozna. Morda najbolj prav po tisti zlati medalji z olimpijskih iger v Sydneyu iz leta 2000.
"Kljub temu, da so moji dosežki z vsakim letom bolj oddaljeni, spomini ostanejo. Strelstvo je le zaznamovalo moje življenje, v glavnem v dobrem. Zato se najlepših trenutkov svoje kariere zagotovo spominjam z veseljem in ponosom. Kadarkoli se spomnim teh trenutkov, me preplavijo dobri občutki, kljub temu, da je že 21 let od osvojitve moje zlate kolajne."
Letos bo slovenske športnike spremljal od doma, najbolj pa zagotovo stiskal pesti za svojo strelsko kolegico Živo Dvoršak. Tudi sicer poudarja, da se bo z veseljem zbudil zgodaj zjutraj in pogledal nastop katerega od naših športnikov.
Letos praznuje 50 let svoje športne kariere in priznava, da se leta vrhunskega športa že nekoliko poznajo na fizični moči. To pa v zadnjih letih najraje vzdržuje s pohodništvom. V gorah se večkrat počuti podobno kot na strelišču.
"Verjetno je moj značaj tak, da sovpada s pohodništvom. Moraš biti zbran, preudaren, si postaviti cilj in korak za korakom iti proti cilju. Nikakršnega prehitevanja in odvečne energije, ki bi jo trošil na vse strani. Nekaj povezave zagotovo je, pa tudi zadovoljstvo, ko si na vrhu, je podobno."
Danes se s slovesnim odprtjem v Tokiu uradno začnejo olimpijske igre, kar pomeni, da je na vrsti še zadnja oddaja preodlimpijske rekreracije. V ciklu oddaj ste lahko v zadnjih petih tednih prisluhnili nekdanjim športnikom, ki so bili v času svoje kariere udeleženci olimpijskih iger. In
če smo v prvi oddaji naredili rahlo spremembo, jo dajmo še v zadnji. Gosta obeh oddaj sta namreč še vedno aktivna športnika. V prvo smo povabili Dejana Fabčiča, ki se je v preteklem tednu še v svojem tretjem športu uvrstil na olimpijske igre in bo čez mesec dni Slovenijo zastopal na paraolimpijskih
igrah v Tokiu. Tam pa v tem tednu žal ne bo osemkratnega olimpijca in trikratnega dobitnika odličja na največjem športnem tekmovanju, strelca Rajmonda Debevca, gosta v tokratni oddaji.
Gost zadnje oddaje je osemkratni udeleženec olimpijskih iger, ki bo letos za slovenske športnike stiskal pesti z domačega naslonjača
Danes se s slovesnim odprtjem v Tokiu uradno začnejo olimpijske igre, kar pomeni, da je pred nami še zadnja oddaja predolimpijske rekreacije. V zadnjih petih tednih ste lahko prisluhnili športnikom, ki so bili v času svoje kariere udeleženci olimpijskih iger.
Rajmond Debevec je eden tistih športnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve. Udeleženca osmih olimpijskih iger in dobitnika treh odličij slovenska javnost zelo dobro pozna. Morda najbolj prav po tisti zlati medalji z olimpijskih iger v Sydneyu iz leta 2000.
"Kljub temu, da so moji dosežki z vsakim letom bolj oddaljeni, spomini ostanejo. Strelstvo je le zaznamovalo moje življenje, v glavnem v dobrem. Zato se najlepših trenutkov svoje kariere zagotovo spominjam z veseljem in ponosom. Kadarkoli se spomnim teh trenutkov, me preplavijo dobri občutki, kljub temu, da je že 21 let od osvojitve moje zlate kolajne."
Letos bo slovenske športnike spremljal od doma, najbolj pa zagotovo stiskal pesti za svojo strelsko kolegico Živo Dvoršak. Tudi sicer poudarja, da se bo z veseljem zbudil zgodaj zjutraj in pogledal nastop katerega od naših športnikov.
Letos praznuje 50 let svoje športne kariere in priznava, da se leta vrhunskega športa že nekoliko poznajo na fizični moči. To pa v zadnjih letih najraje vzdržuje s pohodništvom. V gorah se večkrat počuti podobno kot na strelišču.
"Verjetno je moj značaj tak, da sovpada s pohodništvom. Moraš biti zbran, preudaren, si postaviti cilj in korak za korakom iti proti cilju. Nikakršnega prehitevanja in odvečne energije, ki bi jo trošil na vse strani. Nekaj povezave zagotovo je, pa tudi zadovoljstvo, ko si na vrhu, je podobno."
V jesenski seriji oddaj o rekreaciji se bomo posvetili različnim oblikam vadbe. Najprej smo se odpravili v fitnes, kjer smo s pomočjo osebne trenerke preverili, kakšna oblika vadbe je najprimernejša za rekreativne športnike. Strokovnjakinja za športno prehrano doktorica Nada Rotovnik Kozjek je podala še napotke za pravilno prehrano.
V času, ko država sprejema nove ukrepe za zajezitev koronavirusa se je šport v Sloveniji ujel v zanko pravil mednarodnih zvez in protokolov, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Šport je večkrat opozarjal na to, da je spregledan v času boja z virusom. Pa je res? Kakšne so prakse v tujini? Kaj so naredile športne zveze za zaščito svojih športnikov in tekmovanj? Kaj smo naredili v tem pogledu v Sloveniji? S čim se soočajo slovenski kolektivi in športniki ki tekmujejo na mednarodni ravni? Odgovore v naslednjih minutah ponujata Aljaž Golčer in Boštjan Reberšak.
V osemdesetih Slovan, na prelomu tisočletja Prule. Oba sta bila v vrhu evropskega rokometa in oba sta doživela in doživljala slabe čase. Prule so popolnoma ugasnile pred petnajstimi leti, Slovan je živel na robu prve lige in nekaj sezon igral v 1.B ligi. Lani prestolnica sploh ni imela kluba med elito. Danes je drugače. Oba ljubljanska kluba bosta v aktualni sezoni igrala v prvi rokometni ligi.
V Sloveniji je na račun pestre ponudbe golf igrišč v velikem porastu tako imenovani golf turizem. "Slovenija ima idealno kombinacijo med številom golf igrišč in njihovo razdaljo, vsekakor pa tudi po kakovosti." - predsednik Golf zveze Slovenije Žiga Osterc
Finale košarkarske lige NBA se ni začelo po željah slovenskih privržencev športa. Kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Goran Dragić, se je veselil svojega prvega finala lige NBA, na katerega je čakal 12 let. Prvo tekmo je končal poškodovan, potem, ko je igrišče zapustil v drugi četrtini in se ni vrnil več v igro.
Zlati slovenski kapetan, Goran Dragić, v mehurčku lige NBA v resničnem svetu doživlja še druge športne sanje v svoji bogati karieri. Po Rašu Nesteroviću (2005), Benu Udrihu (2005 in 2007) ter Saši Vujačiću (2009 in 2010) bo četrti Slovenec, ki bo zaigral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Naskakuje šesti prstan za slovensko košarko. Pred začetkom finala smo se pogovarjali s sotvorcem evropskega zlata za Slovenijo pred tremi leti, takratnim selektorjem naše reprezentance Igorjem Kokoškovom. Foto: Bobo
Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, le ta vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti, da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo.
Delo športnikov, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. V naslednjih minutah boste izvedeli, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Ugotavljali smo, kako poteka regeneracija pri kolesarjih.
Val 202 ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Jutro začenjamo v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Športne zanimivosti in odmevi
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je s Tomažem Lagerholzem govorila o trenutni formi in letošnji sezoni.
Neveljaven email naslov