Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnji oddaji o športnikih in njihovih naslednikih smo odšli na teniško igrišče, kjer nas je prijazno sprejel najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. Na treningu se mu je pridružil še najboljši slovenski mladinec Bor Artnak, dijak tretjega letnika gimnazije iz Litije. Njegov največji uspeh sta zaenkrat osvojitvi dveh medalj na evropskem prvenstvu.
V četrtem delu serije oddaj o mladih športnikih predstavljamo tenis z Aljažem Bedenetom
V zadnji oddaji o športnikih in njihovih naslednikih smo odšli na teniško igrišče, kjer nas je prijazno sprejel najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. Na treningu se mu je pridružil še najboljši slovenski mladinec Bor Artnak, dijak tretjega letnika gimnazije iz Litije. Njegov največji uspeh sta za zdaj osvojitvi dveh medalj na evropskem prvenstvu.
Aljaž vrhunski tenis ta hip spremlja bolj na daljavo, saj se je poleti okužil s koronavirusom, po izpadu v prvem krogu Umaga pa zamrznil svoj status na turneji ATP. Zdaj je 109. igralec sveta, ko se bo konec januarja vrnil, bo postavljen nekje na 80. mesto.
"Spomnim se svojih začetkov. Bilo je zelo fino, zgodili so se na domačem dvorišču. Z bratom sva šla v trgovino ter kupila plastične loparje in mehko žogico. Polje sva si narisala kar s kredo. Med nama je bila prisotna tudi zdrava tekmovalnost." – Aljaž Bedene
Tudi Bora Artnaka doma veliko spodbujajo. Prvega teniškega treninga se je udeležil pri štirih letih. Imel je obdobje, ko je treniral tenis, rokomet in dvoranski nogomet. Pri desetih letih se je začel udeleževati prvih teniških turnirjev in od takrat dalje, kot pove, je samo tenis.
V obdobju zaprtja države je tenis od športov še kar dobro odnesel, sploh Bor pa ima na to obdobje lepe spomine.
"Obdobje mi je bilo všeč, ker sem imel vse naše najboljše igralce doma. Po navadi so vsi na turnirjih, tukaj ostanem sam, brez kogar koli. Lani pa ni bilo turnirjev, zato sem lahko v enem tednu treniral s štirimi igralci ATP. Dvomim, da ima kateri drug igralec takšno možnost. V tem obdobju sem zelo napredoval." – Bor Artnak
V zadnji oddaji o športnikih in njihovih naslednikih smo odšli na teniško igrišče, kjer nas je prijazno sprejel najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. Na treningu se mu je pridružil še najboljši slovenski mladinec Bor Artnak, dijak tretjega letnika gimnazije iz Litije. Njegov največji uspeh sta zaenkrat osvojitvi dveh medalj na evropskem prvenstvu.
V četrtem delu serije oddaj o mladih športnikih predstavljamo tenis z Aljažem Bedenetom
V zadnji oddaji o športnikih in njihovih naslednikih smo odšli na teniško igrišče, kjer nas je prijazno sprejel najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. Na treningu se mu je pridružil še najboljši slovenski mladinec Bor Artnak, dijak tretjega letnika gimnazije iz Litije. Njegov največji uspeh sta za zdaj osvojitvi dveh medalj na evropskem prvenstvu.
Aljaž vrhunski tenis ta hip spremlja bolj na daljavo, saj se je poleti okužil s koronavirusom, po izpadu v prvem krogu Umaga pa zamrznil svoj status na turneji ATP. Zdaj je 109. igralec sveta, ko se bo konec januarja vrnil, bo postavljen nekje na 80. mesto.
"Spomnim se svojih začetkov. Bilo je zelo fino, zgodili so se na domačem dvorišču. Z bratom sva šla v trgovino ter kupila plastične loparje in mehko žogico. Polje sva si narisala kar s kredo. Med nama je bila prisotna tudi zdrava tekmovalnost." – Aljaž Bedene
Tudi Bora Artnaka doma veliko spodbujajo. Prvega teniškega treninga se je udeležil pri štirih letih. Imel je obdobje, ko je treniral tenis, rokomet in dvoranski nogomet. Pri desetih letih se je začel udeleževati prvih teniških turnirjev in od takrat dalje, kot pove, je samo tenis.
V obdobju zaprtja države je tenis od športov še kar dobro odnesel, sploh Bor pa ima na to obdobje lepe spomine.
"Obdobje mi je bilo všeč, ker sem imel vse naše najboljše igralce doma. Po navadi so vsi na turnirjih, tukaj ostanem sam, brez kogar koli. Lani pa ni bilo turnirjev, zato sem lahko v enem tednu treniral s štirimi igralci ATP. Dvomim, da ima kateri drug igralec takšno možnost. V tem obdobju sem zelo napredoval." – Bor Artnak
Pred osmimi leti je Primož Kozmus v Pekingu osvojil prvo slovensko zlato kolajno v atletiki. V Pekingu je na nacionalnem stadionu 17. avgusta zmagal v finalu meta kladiva z izidom 82m in 2 cm. Najbližjega zasledovalca, Belorusa Vadima Devyatovskega, je premagal za več kot pol metra. Zgodovinskega dogodka za slovenski šport se bosta poleg olimpionika iz Brežic spomnila še vodja slovenske atletske reprezentance Martin Steiner in trener Vladimir Kevo.
V obujanju olimpijski spominov smo prijadrali in to, kot boste slišali, dobesedno, do olimpijske marine v grški prestolnici! Kar 44 let je bilo osmo mesto, ki sta ga osvojila Janko Kosmina in Mario Fafangel v razredu zvezda na igrah v Rimu leta 1960, najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev. Prav v domovini olimpijskih iger, v Atenah, pa je po vseh neuspelih poskusih v dobrih štirih desetletjih in ob takšnih jadralcih kot so bili Dušan Puh ali Tomaž Čopi in Mitja Margon, le uspelo. Aleš Smrekar bo z glavnim akterjem obujal spomine na zgodovinske igre za slovensko jadranje – gremo v avgust 2004.
Prvo olimpijsko medaljo v samostojni Slovenijo so navijači pričakovali že pozimi v Albertvillu, a je ni bilo. Glavni up za prvi olimpijski uspeh v Barceloni med 25. Julijem in 9. Avgustom pa je bil Rajmond Debevec, ki je slovensko olimpijsko reprezentanco kot zastavonoša popeljal tudi na osrednji stadion na otvoritvi in je tudi nastopal med prvimi. Na olimpijsko medaljo pa je bilo potrebno počakati do sobote prvega avgusta 1992, ko sta si jo na jezeru Banjoles priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj.
V olimpijskih spominih smo se vrnili k igram, ki jih je pred 32 leti gostil Los Angeles in kjer je prvič zlato olimpijsko odličje osvojila tudi Slovenka. Rokometašica Alenka Cuderman je bila članica reprezentance Jugoslavije, ki na igrah v Kaliforniji ni izgubila nobene tekme. Zlati olimpijec je bil tedaj tudi Rolando Pušnik, ki se je na igre vrnil tudi v slovenskem dresu 16 let kasneje.
Olimpijske spomine smo obujali z Ivom Daneuom in Aljošo Žorgo. Leta 1968 sta z jugoslovansko košarkarsko reprezentanco osvojila srebro.
Prav zdaj je Vasilij Žbogar v Braziliji, na predzadnjih pripravah, zadnje bodo konec meseca, tik pred začetkom bojev na olimpijskem regatnem polju. Izolan ima v vitrini že dve olimpijski kolajni – bron iz Aten in srebro iz Pekinga – je edini od naših tokratnih olimpijcev, ki je že stal na olimpijskem zmagovalnem odru.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega eura? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja v naslednjih minutah. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega euro? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja dobite v novem podcastu o Euro 2016. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
V seriji podcastov o evropskem nogometnem prvenstvu vam na Valu 202 ponujamo tudi prerez nekaterih najodmevnejših dogodkov dosedanjih Eurov. Od edinega slovenskega nastopa leta 2000 in tekme, ki jo je odločil met kovanca, do največjih senzacij, Danske in Grčije, ter najuspešnejših ekip vseh časov, trikratnih prvakov, Špancev in Nemcev. Vaš popotnik skozi zgodovino evropskih prvenstev je Luka Petrič.
To ni prvo tovrstno poročilo. Mnogi mediji, borci za človekove pravice in sindikati so že poročali, da so delavci, ki gradijo športne palače za turnir vseh turnirjev, katerega proračun se šteje v milijardah evrov – dejansko novodobni sužnji. Proračun prvenstva še šteje v milijardah evrov Katarci so se v zadnjih letih močno trudili, da bi popravili svojo podobo v očeh mednarodne javnosti – nemalokrat so sedmo silo povabili na mesto zločina in ji kazali, da so se razmere izboljšale – toda raziskovalci Amnesty International te trditve zavračajo.
Na Valu 202 imajo športni prenosi smučarskih skokov dolgo tradicijo, saj so naši najstarejši arhivski posnetki prenosov prav iz Planice. V zadnjih osmih letih so prenosi smučarskih skokov v domeni Boštjana Reberšaka. “Če nisi na prizorišču tekme, pravzaprav ne dobiš ničesar, saj so skakalci dostopni samo na tekmah.” Letos je še posebej veliko na terenu, saj je bil prisoten skoraj na vseh prizoriščih, kjer se je ustavila karavana skakalcev. Njegov urnik je precej zaseden, zato smo pogovor o njegovem delu, letošnji sezoni, Petru Prevcu in Planici, opravili kar med potjo na in iz prizorišča smučarskih skokov v Wisli na Poljskem.
Neveljaven email naslov