Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Priti tako daleč s to generacijo je lepa zgodba, razmišlja kapetan odbojkarske reprezentance Tine Urnaut. Razočaranje je prisotno, dodaja, so pa s soigralci lahko ponosni, da so vztrajali do konca proti izjemno kakovostni in razpoloženi ekipi Poljske.
Da so se slovenske rokometašice uvrstile na olimpjiske igre v Parizu, so morale premagati številne prepreke, sprva tudi manko samozavesti. Že uvrstitev je izjemen uspeh, ponosne pa so tudi na prikazano, četudi jih bo še nekaj časa spremljal priokus zamujene priložnosti, ko so bile na tekmi proti Švedski blizu preboju v četrtfinale turnirja.
Slovensko štiričlansko moško reprezentanco na olimpijskih igrah Parizu v soboto čaka cestna dirka. Svoja razmišljanja in pričakovanja dan pred začetkom preizkušnje delijo vsi štirje reprezentanti: Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik in Domen Novak.
Ameriška telovadka Simone Biles je v Tokio pred tremi leti prišla kot glavna favoritka za vsaj štiri zlate kolajne. Po težavah v finalu ekip je odpovedala večino nastopov, na gredi pa osvojila bron. V zadnjih letih je izpostavljala pomen duševnega zdravja. Zdaj se je zmagovito vrnila na olimpijski oder.
Teden dni mineva od otvoritve olimpijskih iger, ki ponujajo polne tribune, tradicionalne in nove športne panoge. Med tistimi, ki so se pozno priključile olimpijski družini, je odbojka na mivki. Predstavitev v Atlanti je navdušila, nadaljevanje pa je bilo spektakularno. Igrišča zavzemajo najbolj atraktivna mesta.
Marko Kozamernik je leta 2012 peljal sina Jana na olimpijske igre v London kot nagrado za odlično gimnazijsko spričevalo. Takrat si ni predstavljal, da bo njegov sin kdaj tekmoval na največjem športnem dogodku. Družina Kozamernik je izjemno ponosna na svojega olimpijca. Kot poudarja Janova mama Mateja, si ni predstavljala, da vrhunski šport zahteva toliko odrekanja. Janova starejša brata David in Simon pa občudujeta, da je "tamau" tako discipliniran in uspešen.
Budilka jo je prebudila nekaj pred sedmo. Zatem si je privoščila zajtrk, na poti proti dvorani občudovala Eifflov stolp, nekje vmes pa v mislih zares ozavestila trenutek nastopanja na olimpijskih igrah. Zatem je šlo le še navzgor.
Judoistka Andreja Leški je osvojila zlato kolajno v kategoriji do 63 kilogramov, prvo za Slovenijo na olimpijskih igrah v Parizu. Takoj po fantastičnem uspehu jo je pred mikrofonom Vala 202 ujel Igor Tominec.
Prvo zlato olimpijsko kolajno za Slovenijo v Parizu je za radijske poslušalce pospremil Dare Rupar. Prisluhnite posnetku prenosa. Judoistka Andreja Leški je postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov, potem ko je predčasno, z iponom, premagala Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz.
Prvo zmago na olimpijskem turnirju so slovenski rokometaši vknjižili proti Hrvaški. Izjemno napeto in dinamično tekmo je z reporterskega mesta v dvorani za poslušalce pospremil Uroš Volk.
Marko Polak predstavlja vzdušje iz športnih dvoran. Pomešal se je med nekatere slovenske navijače na tribunah in z njimi pospremil prvo zmago slovenskih odbojkarjev na olimpijskih igrah.
Ines Vidič se je v Pariz preselila zaradi ljubezni do odbojke. Danes pa je edina Slovenka, ki je zaposlena v organizacijskem odboru Pariz 2024. Zadolžena je za tehnični del izvedbe tekmovanj v odbojki na mivki. Pravi, da ima sanjsko službo, lastnost, ki ji pri delu pride najbolj prav, pa je odločnost. V pogovoru razkriva še več zanimivosti o sebi in svojem delu.
Na olimpijskih igrah v Parizu Slovenijo predstavlja najštevilčnejša odprava doslej. V reprezentanci je kar nekaj športnic in športnikov, ki se lahko potegujejo za vrhunske uvrstitve. Pod drobnogled jih je vzel Tomaž Langerholz.
Slovenijo bo na olimpijskih igrah v Parizu zastopalo rekordno število športnic in športnikov v 17-ih različnih panogah. Breakdance sicer ni med njimi, bo pa olimpijsko premiero doživel prav v Parizu. O breaking sceni doma in po svetu pa v oddaji:
V juliju se v naših športno rekreativnih oddajah posvečamo športnim panogam, ki bodo tudi letos del olimpijskih iger, pa morda o njih ne vemo prav veliko. Tokrat se bomo posvetili edinemu športu na poletnih olimpijskih igrah, v katerem so-tekmujejo tudi živali – govorili bomo o konjeništvu.
Če smo prejšnji teden v naši predolimpijski oddaji o rekreaciji govorili o športu, ki še ni imel slovenskega predstavnika na olimpijskih igrah, bo v tej oddaji drugače. Zadnja leta so pri nas v ospredju predvsem športnice in tudi v Parizu bomo imeli kar dve predstavnici - to bosta Ana Belac in Pia Babnik.
Slovenska reprezentanca je na evropskem nogometnem prvenstvu odigrala niz odličnih tekem, izkazala se je z borbeno, disciplinirano in zavzeto igro. Veliko zaslug za to ima selektor Matjaž Kek. Po tekmi je povedal, zakaj je bil izključen in kateri trenutek na tekmi se mu je zdel odločilen.
V torkovih dopoldnevih začenjamo novo serijo oddaj o športu in rekreaciji. Tokrat predstavljamo športe, ki sodijo v olimpijski program, a so morda nekoliko manj znani oziroma o njih ne govorimo toliko. Verjemite, da bo še kako zanimivo, pred prvo oddajo pa vam priporočamo, da si najprej na glavo nadenite čelado, saj gremo v BMX park.
Ponoči je v Dallasu potekala tretja tekma finala košarkarske lige NBA. Dobil jo je Boston, ki zdaj v finalni seriji vodi že s 3:0, povratek po takem zaostanku pa ni uspel še nobenemu moštvu v ligi. Luka Dončić je prvo ime teksaške ekipe in je izjemno priljubljen po celem svetu, ne le v Sloveniji in Dallasu. V trgovinah z navijaškimi artikli je v ospredju številka 77, (skoraj) vse se vrti okrog Dončića.
V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.
Neveljaven email naslov