Uvodna dva dneva na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki ga gosti Gdansk na Poljskem slovenski odpravi nista prinesla veliko veselja, ponedeljek pa je znova narisal nasmehe najmanj na člane četverice, ki na severu Poljske slovenske barve zastopa v moškem delu tekmovanja.

Moška vrsta v kakršni koli postavi se že pojavi na prvenstvu, seveda mora biti poleg Bojan Tokič, nas zares navdušuje za modrimi ali zelenimi mizami že lep čas. In prav zanimivo je, da ji vedno nekako zagodejo s stalnimi spremembami tekmovalnih sistemov, ki jih je zares preveč. Očitno velesile hočejo tekmovanje precej zapreti in so seveda s svojim vplivom več kot uspešne.

Pred dvema letoma so tako fantje v Stuttgartu osvojili 14. mesto, pa so takrat namesto predvidenih dveh v nižji rang tekmovanja poslali trojico. Lani v Ostravi se je bilo znova potrebno prebiti med dva najboljša v drugem kakovostnem razredu, da si prišel poleg.

Letos bo pristop do elite na naslednjem prvenstvu omogočen le deseterici, čeprav se je še ob prihodu na Baltik šušljalo da bo šlo za ducat reprezentanc, ki bodo o naslovu prvakov odločali na naslednjem prvenstvu. Zdaj šele čez dve leti, saj evropsko prvenstvo sledi svetovnemu in tudi na Stari celini bomo v prihodnje spremljali izmenična prvenstva. Najprej naslednje leto na Danskem posamično, nato kot kaže v Nemčiji ekipno in v tem vrstnem redu naprej. Če se seveda mogotci ne spomnijo spet nekaj novega.

Tistih, ki so v areni in se kažejo na TV ekranih pri krotenju najhitrejše žogice v športnih disciplinah pa se praviloma niti ne vpraša. Kaj šele trenerjev, ki niso niti toliko vredni, da bi se jih vpisalo na uradni zapisnik dvobojev. Kdo je kje selektor tako novinarji sprašujemo kar takole, ko se gnetemo med mizami. In seveda so pri tem uspešnejši tisti, ki so opravil pri mizah navajeni že od doma.

Ne glede na to kako se bo našim mušketirjem danes razpletlo v izjemni dvorani v Gdansku, ki vliva nekaj dvomov, če ima naša prestolnica res najlepšo dvorano v Evropi, pa so fantje tik pred tem da dosežejo najboljšo slovensko moško uvrstitev na prvenstvih. Najmanj izenačili so tisto izpred petnajstih let že z včerajšnjo zmago s Slovaško, saj niže od 12. mesta ne morejo biti več.

Vsekakor je šport še enkrat pokazal kako pomembno je biti trden če želiš uspeti. Po treh porazih zdržati pravo vzdušje v ekipi, kjer je vsekakor v ospredju posamični pristop, ni prav lahka naloga. Marsikateri strateg v mnogo bolj uveljavljenih športnih disciplinah bi dal veliko za to. Saj je prav vzdušje tisto, ki je v največji meri osnova za končni uspeh.

In to sploh velja, če imaš v četverici le enega, ki je zares član najboljših igralcev na evropskih tleh. Eden je ob tem še neizbrušen diamant za katerega se ne ve če bo kdaj zares zasijal. Spet drugi si je naložil že četrti križ, zadnji pa je lepo redno zaposlen in si je za pot sem vzel nekaj dni letnega dopusta.

Takšen je naš namizni tenis, zato je včerajšnji dosežek še več vreden. Že danes pa je možnost za malenkost več. Saj veste malenkosti je običajno teže premagati kot velike korake. Pa ne velja to le v športu.