Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvodna dva dneva na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki ga gosti Gdansk na Poljskem slovenski odpravi nista prinesla veliko veselja, ponedeljek pa je znova narisal nasmehe najmanj na člane četverice, ki na severu Poljske slovenske barve zastopa v moškem delu tekmovanja.
Moška vrsta v kakršni koli postavi se že pojavi na prvenstvu, seveda mora biti poleg Bojan Tokič, nas zares navdušuje za modrimi ali zelenimi mizami že lep čas. In prav zanimivo je, da ji vedno nekako zagodejo s stalnimi spremembami tekmovalnih sistemov, ki jih je zares preveč. Očitno velesile hočejo tekmovanje precej zapreti in so seveda s svojim vplivom več kot uspešne.
Pred dvema letoma so tako fantje v Stuttgartu osvojili 14. mesto, pa so takrat namesto predvidenih dveh v nižji rang tekmovanja poslali trojico. Lani v Ostravi se je bilo znova potrebno prebiti med dva najboljša v drugem kakovostnem razredu, da si prišel poleg.
Foto: Bobo
Letos bo pristop do elite na naslednjem prvenstvu omogočen le deseterici, čeprav se je še ob prihodu na Baltik šušljalo da bo šlo za ducat reprezentanc, ki bodo o naslovu prvakov odločali na naslednjem prvenstvu. Zdaj šele čez dve leti, saj evropsko prvenstvo sledi svetovnemu in tudi na Stari celini bomo v prihodnje spremljali izmenična prvenstva. Najprej naslednje leto na Danskem posamično, nato kot kaže v Nemčiji ekipno in v tem vrstnem redu naprej. Če se seveda mogotci ne spomnijo spet nekaj novega.
Tistih, ki so v areni in se kažejo na TV ekranih pri krotenju najhitrejše žogice v športnih disciplinah pa se praviloma niti ne vpraša. Kaj šele trenerjev, ki niso niti toliko vredni, da bi se jih vpisalo na uradni zapisnik dvobojev. Kdo je kje selektor tako novinarji sprašujemo kar takole, ko se gnetemo med mizami. In seveda so pri tem uspešnejši tisti, ki so opravil pri mizah navajeni že od doma.
Ne glede na to kako se bo našim mušketirjem danes razpletlo v izjemni dvorani v Gdansku, ki vliva nekaj dvomov, če ima naša prestolnica res najlepšo dvorano v Evropi, pa so fantje tik pred tem da dosežejo najboljšo slovensko moško uvrstitev na prvenstvih. Najmanj izenačili so tisto izpred petnajstih let že z včerajšnjo zmago s Slovaško, saj niže od 12. mesta ne morejo biti več.
Vsekakor je šport še enkrat pokazal kako pomembno je biti trden če želiš uspeti. Po treh porazih zdržati pravo vzdušje v ekipi, kjer je vsekakor v ospredju posamični pristop, ni prav lahka naloga. Marsikateri strateg v mnogo bolj uveljavljenih športnih disciplinah bi dal veliko za to. Saj je prav vzdušje tisto, ki je v največji meri osnova za končni uspeh.
In to sploh velja, če imaš v četverici le enega, ki je zares član najboljših igralcev na evropskih tleh. Eden je ob tem še neizbrušen diamant za katerega se ne ve če bo kdaj zares zasijal. Spet drugi si je naložil že četrti križ, zadnji pa je lepo redno zaposlen in si je za pot sem vzel nekaj dni letnega dopusta.
Takšen je naš namizni tenis, zato je včerajšnji dosežek še več vreden. Že danes pa je možnost za malenkost več. Saj veste malenkosti je običajno teže premagati kot velike korake. Pa ne velja to le v športu.
Uvodna dva dneva na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki ga gosti Gdansk na Poljskem slovenski odpravi nista prinesla veliko veselja, ponedeljek pa je znova narisal nasmehe najmanj na člane četverice, ki na severu Poljske slovenske barve zastopa v moškem delu tekmovanja.
Moška vrsta v kakršni koli postavi se že pojavi na prvenstvu, seveda mora biti poleg Bojan Tokič, nas zares navdušuje za modrimi ali zelenimi mizami že lep čas. In prav zanimivo je, da ji vedno nekako zagodejo s stalnimi spremembami tekmovalnih sistemov, ki jih je zares preveč. Očitno velesile hočejo tekmovanje precej zapreti in so seveda s svojim vplivom več kot uspešne.
Pred dvema letoma so tako fantje v Stuttgartu osvojili 14. mesto, pa so takrat namesto predvidenih dveh v nižji rang tekmovanja poslali trojico. Lani v Ostravi se je bilo znova potrebno prebiti med dva najboljša v drugem kakovostnem razredu, da si prišel poleg.
Foto: Bobo
Letos bo pristop do elite na naslednjem prvenstvu omogočen le deseterici, čeprav se je še ob prihodu na Baltik šušljalo da bo šlo za ducat reprezentanc, ki bodo o naslovu prvakov odločali na naslednjem prvenstvu. Zdaj šele čez dve leti, saj evropsko prvenstvo sledi svetovnemu in tudi na Stari celini bomo v prihodnje spremljali izmenična prvenstva. Najprej naslednje leto na Danskem posamično, nato kot kaže v Nemčiji ekipno in v tem vrstnem redu naprej. Če se seveda mogotci ne spomnijo spet nekaj novega.
Tistih, ki so v areni in se kažejo na TV ekranih pri krotenju najhitrejše žogice v športnih disciplinah pa se praviloma niti ne vpraša. Kaj šele trenerjev, ki niso niti toliko vredni, da bi se jih vpisalo na uradni zapisnik dvobojev. Kdo je kje selektor tako novinarji sprašujemo kar takole, ko se gnetemo med mizami. In seveda so pri tem uspešnejši tisti, ki so opravil pri mizah navajeni že od doma.
Ne glede na to kako se bo našim mušketirjem danes razpletlo v izjemni dvorani v Gdansku, ki vliva nekaj dvomov, če ima naša prestolnica res najlepšo dvorano v Evropi, pa so fantje tik pred tem da dosežejo najboljšo slovensko moško uvrstitev na prvenstvih. Najmanj izenačili so tisto izpred petnajstih let že z včerajšnjo zmago s Slovaško, saj niže od 12. mesta ne morejo biti več.
Vsekakor je šport še enkrat pokazal kako pomembno je biti trden če želiš uspeti. Po treh porazih zdržati pravo vzdušje v ekipi, kjer je vsekakor v ospredju posamični pristop, ni prav lahka naloga. Marsikateri strateg v mnogo bolj uveljavljenih športnih disciplinah bi dal veliko za to. Saj je prav vzdušje tisto, ki je v največji meri osnova za končni uspeh.
In to sploh velja, če imaš v četverici le enega, ki je zares član najboljših igralcev na evropskih tleh. Eden je ob tem še neizbrušen diamant za katerega se ne ve če bo kdaj zares zasijal. Spet drugi si je naložil že četrti križ, zadnji pa je lepo redno zaposlen in si je za pot sem vzel nekaj dni letnega dopusta.
Takšen je naš namizni tenis, zato je včerajšnji dosežek še več vreden. Že danes pa je možnost za malenkost več. Saj veste malenkosti je običajno teže premagati kot velike korake. Pa ne velja to le v športu.
Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je največji zimski dogodek leta v Sloveniji. Velik logističen in produkcijski zalogaj. Kako so se ga po dvajsetih letih znova lotili organizatorji na Gorenjskem in kaj ponuja v slabih dveh tednih tekmovanj, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
V Avstraliji se začenja sezona svetovnega prvenstva voznikov Formule 1. Zanimivosti pred začetkom nove sezone zberemo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo domači nogometni ligi in letos zanimivemu boju za evropska tekmovanja in naslov državnega prvaka.
Rokometašice Krima so odigrale zadnjo tekmo drugega dela lige prvakinj in s tem končale evropsko sezono, ki jo zaokrožujemo v jutranji Športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Smučarski skakalci začenjajo sklepni del svetovnega pokala. Na Norveškem bodo tekmovali nad Oslom, v Lillehammerju, Trondheimu in Vikersundu. Sklepnih deset dni svetovnega pokala pospremimo na Valu 202.
Končan je drugi del alpske hokejske lige z dvema slovenskima kluboma v končnici. Kakšni izhodišči so si izborili Jeseničani in hokejisti Olimpije, izveste v jutranji športni zgodbi.
Evropska nogometna zveza zaseda na kongresu v Amsterdamu, kjer je bil opravljen tudi žreb lige narodov. Zanimivosti povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Alpski smučarji so zaokrožili tridnevni program v Hinterstoderju. Veleslalomska tekma ni prinesla navdušenja slovenski reprezentanci, Žan Kranjec je izgubil majico vodilnega veleslalomista sezone. Kakšne možnosti ima najboljši slovenski smučar v boju za mali kristalni globus, izveste v jutranji športni zgodbi.
Motokrosisti so začeli novo sezono svetovnega prvenstva. Lansko je z novim naslovom zaznamoval Tim Gajser, kako je začel obrambo naslova, izveste v jutranji športni zgodbi.
V jadranski košarkarski ligi se razpleta odločilni del prvenstva tudi za slovenske klube. Krka lovi obstanek v ligi, Olimpija in Primorska vstopnico za polfinale.
Neveljaven email naslov