Čeprav je Olimpija izgubila že 5. tekmo zapored, so se napovedi, da Sieni ne bo kos, izkazale za preveč lahkotne.  S čvrsto obrambo so Ljubljančani držali priključek in bili ob zvoku sirene prekratki za 6 točk.

Lanska sezona je bila v marsičem posebna, v novi pa se je vse, kar smo se o Olimpiji naučili v slabih sezonah, ki jih je preživljala v Evroligi – z izjemo lanske – počasi začelo iz hale Tivoli plaziti v dvorano v Stožicah.

Razlogov za to je več. Najprej finančna podhranjenost kluba. V lanski sezoni je v klub priteklo precej več denarja od prodaje vstopnic. Kljub temu je nastala luknja, saj so morali nekdanji igralci dolgove izterjati tudi po sodni poti.

Ponovitve lanske sezone realno ni bilo mogoče pričakovati. Po slabem začetku v Evroligi, se je po optimistični oceni vsaj prepolovil tudi obisk. K temu je pripomogla tudi višja cena vstopnic, ki pa ni edini razlog za slabše vzdušje v Stoižicah.

Na prvih tekmah v novi dvorani je vladalo nekakšno posebno vzdušje, ki ga lahko da le nov objekt. Mnogo gledalcev je tekme obiskalo tudi iz “firbca”, za nameček je serija novembrskih porazov pometla še z zmagovalno miselnostjo.

Sinoči je bila priložnost, da bi padla Siena, ki je v Ljubljano prišla brez obeh litovskih zvezdnikov – Kaukenasa in Lavrinoviča. Italijanski prvaki – so se pripravili na trdo tekmo. Bolj so verjeli v Olimpijino moč, kot njeni lanski navijači, ki bolj kot zmage pričakujejo samo še poglabljanje krize v Unionu Olimpiji.

Vsi ki so sinoči do polovice napolnili dvorano v Stožicah so bili vsaj delno poplačani za svojo vztrajnost in navijanje. Delno poplačilo – kako znano se sliši – tudi v športnih dvoranah, tudi za poklicne slovenske športne ekipe.