Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodstvo naše košarkarske zveze se je odločilo, da bo Božidar Maljkovič tudi prihodnje leto vodil naše reprezentante navkljub oceni, da je bil letošnji nastop na evropskem prvenstvu neuspešen.
Na včerajšnji seji izvršnega odbora se je zgodil velik preobrat v slovenski košarki: vsa imena so ostala ista! Zamenjala pa se je filozofija. Kdo ve katerič že. Spremembe v razmišljanju: potrdili so selektorja, ki ni izpolnil ciljev, za razliko od lani so pokimali mnenju strokovnega sveta in na glavo postavili svoje lastne cilje.
Lani je Košarkarska zveza v soju žarometov pripeljala Božidarja Maljkoviča, v letih od 1989 do 1996 štirikrat evropskega klubskega prvaka, in s tem so vodilni takrat vsaj izkazovali svojo ambicioznost. Prvič so pripeljali tujca in prvič odvezali mošnjiček z vsoto, ki je presegla honorarje vseh domačih selektorjev prejšnjih dveh desetletij skupaj.
Božidar Majlkovič je lani prišel v Slovenijo kot božji dar, vsakič ko je spregovoril so imele njegove besede veliko moč, prisluhnilo se mu je kot kakšnemu preroku. Njegovi rezultati iz preteklosti so mu dali neizmeren kredit med košarkarji, navijači, zveneče ime je pritegnilo tudi pokrovitelje.
Leto dni kasneje ima Božidar Majlkovič povsem drugačen status: nastop na letošnjem evropskem prvenstvu je bil razočaranje ob slabi, zamorjeni igri reprezentance, z rezultatom ki ni dosegel predhodnikov – Zdovca, Pipana in Bečiroviča. Iz nedotakljivega čarodeja se je spremenil v navadnega smrtnika, podvrženega vsem dvomom. Njegova prepotentnost in podcenjevanje slovenske košarke pa sta ga še dodatno stala izgubljenih simpatij med navijači.
Odnos do Maljkoviča težko ostane mlačen: ali ga obožuješ, ali pa ti preseda. Tako je Košarkarska zveza včeraj na mesto trenerja slovenske reprezentance postavila človeka, ki ne združuje slovenske košarke, ampak je potrdila trenerja, ki je najbolj doslej razdvojil slovensko košarkarsko javnost.
In nekam je izpuhtela tudi nerealna ambicioznost, ki smo je bili vajeni v zadnjih letih: ni več napovedi zlate kolajne na domačem evropskem prvenstvu, niti kolajne ne.
Božo Maljkovič pravi, da je lani sprejel ponudbo Iztoka Remsa in Mateja Avanza le zato, ker se mu je osvojitev kolajne zdela tako velik izziv. Kaj bo storil zdaj ko to naenkrat ni več cilj?
Vodstvo naše košarkarske zveze se je odločilo, da bo Božidar Maljkovič tudi prihodnje leto vodil naše reprezentante navkljub oceni, da je bil letošnji nastop na evropskem prvenstvu neuspešen.
Na včerajšnji seji izvršnega odbora se je zgodil velik preobrat v slovenski košarki: vsa imena so ostala ista! Zamenjala pa se je filozofija. Kdo ve katerič že. Spremembe v razmišljanju: potrdili so selektorja, ki ni izpolnil ciljev, za razliko od lani so pokimali mnenju strokovnega sveta in na glavo postavili svoje lastne cilje.
Lani je Košarkarska zveza v soju žarometov pripeljala Božidarja Maljkoviča, v letih od 1989 do 1996 štirikrat evropskega klubskega prvaka, in s tem so vodilni takrat vsaj izkazovali svojo ambicioznost. Prvič so pripeljali tujca in prvič odvezali mošnjiček z vsoto, ki je presegla honorarje vseh domačih selektorjev prejšnjih dveh desetletij skupaj.
Božidar Majlkovič je lani prišel v Slovenijo kot božji dar, vsakič ko je spregovoril so imele njegove besede veliko moč, prisluhnilo se mu je kot kakšnemu preroku. Njegovi rezultati iz preteklosti so mu dali neizmeren kredit med košarkarji, navijači, zveneče ime je pritegnilo tudi pokrovitelje.
Leto dni kasneje ima Božidar Majlkovič povsem drugačen status: nastop na letošnjem evropskem prvenstvu je bil razočaranje ob slabi, zamorjeni igri reprezentance, z rezultatom ki ni dosegel predhodnikov – Zdovca, Pipana in Bečiroviča. Iz nedotakljivega čarodeja se je spremenil v navadnega smrtnika, podvrženega vsem dvomom. Njegova prepotentnost in podcenjevanje slovenske košarke pa sta ga še dodatno stala izgubljenih simpatij med navijači.
Odnos do Maljkoviča težko ostane mlačen: ali ga obožuješ, ali pa ti preseda. Tako je Košarkarska zveza včeraj na mesto trenerja slovenske reprezentance postavila človeka, ki ne združuje slovenske košarke, ampak je potrdila trenerja, ki je najbolj doslej razdvojil slovensko košarkarsko javnost.
In nekam je izpuhtela tudi nerealna ambicioznost, ki smo je bili vajeni v zadnjih letih: ni več napovedi zlate kolajne na domačem evropskem prvenstvu, niti kolajne ne.
Božo Maljkovič pravi, da je lani sprejel ponudbo Iztoka Remsa in Mateja Avanza le zato, ker se mu je osvojitev kolajne zdela tako velik izziv. Kaj bo storil zdaj ko to naenkrat ni več cilj?
Ob začetku finala svetovnega pokala v Planici se preselimo v dolino pod Poncami, kjer najboljši skakalci zaokrožujejo sezono na najvišji ravni.
V Franciji se je končala sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark. Vtise ob koncu sezone strnemo v jutranji športni zgodbi.
Kolesarji spomladi v pripravah na vrhunce sezone nabirajo kilometre na večetapnih dirkah, vrhunce pa pomenijo spomladanske klasične dirke. Na prvi med Milanom in San Remom sta bila na startu prvič v sezoni skupaj najboljša slovenska kolesarja.
V Beogradu se atleti merijo na dvoranskem svetovnem prvenstvu. Ena največjih športnih dvoran v Evropi je v atletski preobleki. Z utrinkom s prizorišča vam postrežemo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek s tekme nekdanjih košarkarskih evropskih velikanov Virtusa in Olimpije, ki si želita povratka v Evroligo.
Končano je še zadnje veliko tekmovanje po okriljem mednarodne smučarske zveze v letošnji sezoni. Snežinke zlate, srebrne in bronaste so razdelili med najboljše letalce na smučeh. V jutranji športni zgodbi ponudimo utrinek iz Vikersunda.
Pokal Vitranc je v Kranjski Gori znova združil najboljše alpske smučarje. Letošnja izvedba ponuja dva veleslaloma in dodatno draž za slovenske privržence smučanja s srebrnim z olimpijskih iger Žanom Kranjcem. V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek iz Podkorena.
Hokejisti Olimpije se z Beljakom merijo v četrtfinalnu razširjenega Avstrijskega prvenstva, po drugi tekmi v jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti in utrinke.
Dva kolesarski dirki potekata vzporedno na evropskih cestah. Na dirki Pariz-Nica je osrednji favorit Primož Roglič, na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja pa Tadej Pogačar. Kolesarsko vročico ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Na paraolimpijskih igrah v Pekingu je čas za prvi slovenski nastop. Edini tekmovalec v kitajski prestolnici je Jernej Slivnik, ki se bo za uvod s konkurenco pomeril v veleslalomu. Njegov nastop pospremimo na Valu 202.
Motokrosisti so na drugi dirki sezone tekmovali v Italiji. Vtise iz Mantove, kjer je Tim Gajser potrjeval vodilno mesto v svetovnem prvenstvu strnemo v jutrianji športni zgodbi.
Prva odmevnejša enodnevna kolesarska dirka je po Italijanskih belih cestah. Kakšen vpogled je ponudila klasika, ki je tudi na seznamu želenih podvigov Tadeja Pogačarja izveste v jutranji športni zgodbi.
Mednarodna smučarska zveza se je že tretje leto zapored spopadla s številnimi prestavitvami in odpovedmi tekmovanj, ki niso posledica pomanjkanja snega. Kakšni so trendi pridobivanja organizatorjev in kaj morajo ti zagotoviti, izveste v jutranji športni zgodbi.
Eden vsakoletnih prvih vrhuncev kolesarske sezone je dirka po Združenih arabskih emiratih, kjer domuje moštvo Tadeja Pogačarja. Zanimivosti po koncu dirke ujamete v jutranji športni zgodbi.
Smučarske skakalke nadaljujejo sezono svetovnega pokala v Hinzenbachu, po odličnh rezultatih v Pekingu bodo Slovenke v Avstriji lovile zagon za zaključek letošnje sezone.
Slovenska reprezentanca ima novega selektorja, znan je razpored tekem v ligi narodov, ACH Volley pa kot najuspešnejši slovenski klub v letošnji sezoni nadaljuje z odličnimi predstavami. V polfinalu evropskega pokala izzivalcev so na prvi tekmi gostili francoski Narbone. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ker živimo v časih zdravstvene krize, tudi olimpijske igre v Pekingu seveda potekajo v strogih omejitvenih ukrepih. Vsi udeleženci so del mehurčka, ki pa je precej razprostran. Igre na Kitajskem potekajo namreč na več lokacijah, ki so med seboj precej oddaljene. Ta mehurček je gibljiv, tako da se lahko udeleženci v njem prevažajo na različne načine. Tudi s kitajskim Verstappnom za krmilom, recimo. V tokratni razglednici Marko Cirman opisuje vsakodnevno premagovanje razdalj na Kitajskem.
Neveljaven email naslov