Končano je 22. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki je slovenski reprezentanci preineslo kar nekaj mejnikov. Prvega svetovnega prvaka v tej najatraktivnejši skakalni disciplini in prvo moštveno odličje, ki je skupno že peto v zgodovini velikih tekmovanj.

V času medijske temačnosti katastrofe, bankroti, nasilje in stiske prek televizijskih ekranov, radijskih sprejemnikov, računalnikov in vse ostale sodobne tehnologije drvijo v naše domove. Nasilno prihajajo v ospredje nevoščljivost, zavist in jamranje.

Velikokrat smo v okoliščinah v jamranje prisiljeni tudi športni novinarji. Propadajo klubi, propadajo projekti težko najdemo svetle trenutke. Skoraj pozabljene pravljice, ki so jih mame zvečer pridno brale svojim otrokom so nadomestile risanke s prej naštetimi vrednotami. Zato moramo biti enotno veseli, vzhičeni in navdušeni za vsako novo pravljico, ki jo med nas prinese življenje.

Vedno se najde nekaj lepega, nekaj izjemnega, le oči je potrebno imeti odprte. Zato sem neizmerno vesel, da sem lahko v minulih dneh iz Vikersunda prinašal vesele trenutke, poročal o novi slovenski športni pravljici. Če nas takšni dogoki lahko napolnijo z energijo za naslednjih nekaj dni, tednov ali mesecev, je njihova vrednost – ne samo v športnem pogledu – nedojemljiva.

Vsak otrok, ki bo v skakalnih junakih našel svoje idole ter računalnik zamenjal s športom, vsaka nova družina, ki bo zaradi uspehov v Vikersundu v nedeljo prišla v Planico, vsak kanček, ki bo naše življenje, tudi če samo za trenutek, spremenil na bolje je v teh časih zares dragocen.

Po koncu tega tedna ne vem ali sem prazen ali poln. Zanesljivo pa bogatejši za izkušnjo, ki je ne bo moč pozabiti. Upam, da ste in boste s slovenskimi orli v naslednjih dneh uživali tudi vi in da ste že ali pa še boste v njihovi radosti našli nekaj tudi za svojo dušo. Začnimo iskati izjemne zgodbe, skakalna je tokrat poizkala nas.