Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V košarkarskem klubu Union Olimpija bo na dan začetka polfinalnega dvoboja s Heliosom vlogo direktorja kluba prevzel nekdanji košarkar Slobodan Subotić, ki bo sedel na stolček Janeza Rajglja.
Za prevzem vodenja Uniona Olimpije je potrebno veliko poguma, včasih že prek meje zdrave pameti. Klub je tri mesece pod registracijsko blokado mednarodne košarkarske zveze, kar pomeni, da ne more pripeljati nobenega novega igralca, dokler ne bodo poplačani dolgovi do košarkarjev, ki so iztožili slovenskega evroligaša.
Plače košarkarjem zamujajo, spisek tožnikov pa še ni izčrpan. Denarja je premalo, krediti iz preteklosti bremenijo sedanjost, mladinskega košarkarskega potenciala domače šole pa ni. Klub je brez startegije: od januarja 2006 je imel pet predsednikov: zvrstili so se Andrej Lah, Dag Kralj, Jure Jež Dušan Mitič in Jani Möderendorfer, ter prav tako pet menjav direktorjev v šestih letih: Matjaž Tavčar, pa Janez Rajgelj, Igor Dolenc, spet Janez Rajgelj in zdaj Slobodan Subotič.
Torej, nič kaj prijetno stanje, vendar zanimivo: še vedno se najde veliko možakarjev, ki bi radi bili na vodilnem mestu tega evroligaša. Morda zato, ker doslej še nikoli ni nihče za nič odgovarjal – tudi če je v svojem mandatu krepko povečal luknjo v blagajni.
Janeza Rajglja drugič menjajo z mesta direktorja. Glavni očitek ob prvi menjavi je bil, da je Rajgelj navkljub temu, da mu je uspelo zmanjšati dolg kluba, konfliktna oseba, s katero je težko delati.
Ker so bili finančni rezultati na njegovi strani, se je ta trdi pogajalec pred dvema letoma vrnil v direktorski stol. Vmes so v obdobju brez Rajglja v Olimpiji spet krepko poglobili finančno brezno, nerazumno radodarnih pogodb z igralci pa je bilo preveč.
Prvi mandat Janeza Rajglja v Unionu Olimpiji je bil bolj uspešen kot drug. Takrat mu je uspelo prepričati igralcev in drugih upnikov na 30 % poravnavo, v drugo pa ne več. In še nekaj se je vmes spremenilo: zdaj so košarkarji pravno mnogo bolje zaščiteni kot v prvem Rajgljevem mandatu, ko so bili prepuščeni na milost in počasnost lokalnih sodišč.
Zdaj Fiba enostavno blokira klub, igralcu prisodi ves denar, ki bi mu pripadal po pogodbi, tudi če ni bil ves čas v moštvu, klubu pa naloži še dodatno kazen, zamudne obresti in plačilo stroškov. Zato so košarkarji manj pripravljeni na poravnave. S Fibino arbitražo so Olimpijo med drugimi iztožili Sani Bečirovič, Pawel Kikovski, Vladimir Golubovič, Edin Bavčič, Dušan Djordjevič. Ker Rajgelj in igralci niso našli skupnega jezika glede dolga – je Olimpija to drago preplačala.
Druga Olimpijina nespretnost v zadnjem letu je odhod edinega košarkarja, za katerega bi ljubljanski klub lahko kaj iztržil. Davis Bertans – lani že izbran na NBA naboru- je decembra predčasno pobegnil v Partizana, ki ga je dobil povsem brez odškodnine in ga bo lahko prodal.
Rajgljevi zavezniki – večinoma iz vrst močnih pokroviteljev – so ga letos težje zagovarjali kot pred dvema letoma. Včeraj je upravni odbor Uniona Olimpije dosedanjemu direktorju mesec in pol pred iztekom mandata odvzel pooblastila. Danes jih je uradno podelil nekdanjemu košarkarju, zdaj trenerju Slobodanu Subotiču, ki je bil občasno športni direktor. Zdaj bo Slobodan Subotič direktor Olimpije, torej odgovoren tudi za finančno poslovanje, za zagotavljanje denarja in pokroviteljev, za poplačila igralcev.
Slobodan Subotić je veliki šarmer, specialist za balkanske trge, zlasti se je odlično znašel v Grčiji, kjer je bil celo voditelj televizijskega šova. Upajmo, da se bo v povsem novi vlogi dobro znašel – ne bo mu lahko.
V košarkarskem klubu Union Olimpija bo na dan začetka polfinalnega dvoboja s Heliosom vlogo direktorja kluba prevzel nekdanji košarkar Slobodan Subotić, ki bo sedel na stolček Janeza Rajglja.
Za prevzem vodenja Uniona Olimpije je potrebno veliko poguma, včasih že prek meje zdrave pameti. Klub je tri mesece pod registracijsko blokado mednarodne košarkarske zveze, kar pomeni, da ne more pripeljati nobenega novega igralca, dokler ne bodo poplačani dolgovi do košarkarjev, ki so iztožili slovenskega evroligaša.
Plače košarkarjem zamujajo, spisek tožnikov pa še ni izčrpan. Denarja je premalo, krediti iz preteklosti bremenijo sedanjost, mladinskega košarkarskega potenciala domače šole pa ni. Klub je brez startegije: od januarja 2006 je imel pet predsednikov: zvrstili so se Andrej Lah, Dag Kralj, Jure Jež Dušan Mitič in Jani Möderendorfer, ter prav tako pet menjav direktorjev v šestih letih: Matjaž Tavčar, pa Janez Rajgelj, Igor Dolenc, spet Janez Rajgelj in zdaj Slobodan Subotič.
Torej, nič kaj prijetno stanje, vendar zanimivo: še vedno se najde veliko možakarjev, ki bi radi bili na vodilnem mestu tega evroligaša. Morda zato, ker doslej še nikoli ni nihče za nič odgovarjal – tudi če je v svojem mandatu krepko povečal luknjo v blagajni.
Janeza Rajglja drugič menjajo z mesta direktorja. Glavni očitek ob prvi menjavi je bil, da je Rajgelj navkljub temu, da mu je uspelo zmanjšati dolg kluba, konfliktna oseba, s katero je težko delati.
Ker so bili finančni rezultati na njegovi strani, se je ta trdi pogajalec pred dvema letoma vrnil v direktorski stol. Vmes so v obdobju brez Rajglja v Olimpiji spet krepko poglobili finančno brezno, nerazumno radodarnih pogodb z igralci pa je bilo preveč.
Prvi mandat Janeza Rajglja v Unionu Olimpiji je bil bolj uspešen kot drug. Takrat mu je uspelo prepričati igralcev in drugih upnikov na 30 % poravnavo, v drugo pa ne več. In še nekaj se je vmes spremenilo: zdaj so košarkarji pravno mnogo bolje zaščiteni kot v prvem Rajgljevem mandatu, ko so bili prepuščeni na milost in počasnost lokalnih sodišč.
Zdaj Fiba enostavno blokira klub, igralcu prisodi ves denar, ki bi mu pripadal po pogodbi, tudi če ni bil ves čas v moštvu, klubu pa naloži še dodatno kazen, zamudne obresti in plačilo stroškov. Zato so košarkarji manj pripravljeni na poravnave. S Fibino arbitražo so Olimpijo med drugimi iztožili Sani Bečirovič, Pawel Kikovski, Vladimir Golubovič, Edin Bavčič, Dušan Djordjevič. Ker Rajgelj in igralci niso našli skupnega jezika glede dolga – je Olimpija to drago preplačala.
Druga Olimpijina nespretnost v zadnjem letu je odhod edinega košarkarja, za katerega bi ljubljanski klub lahko kaj iztržil. Davis Bertans – lani že izbran na NBA naboru- je decembra predčasno pobegnil v Partizana, ki ga je dobil povsem brez odškodnine in ga bo lahko prodal.
Rajgljevi zavezniki – večinoma iz vrst močnih pokroviteljev – so ga letos težje zagovarjali kot pred dvema letoma. Včeraj je upravni odbor Uniona Olimpije dosedanjemu direktorju mesec in pol pred iztekom mandata odvzel pooblastila. Danes jih je uradno podelil nekdanjemu košarkarju, zdaj trenerju Slobodanu Subotiču, ki je bil občasno športni direktor. Zdaj bo Slobodan Subotič direktor Olimpije, torej odgovoren tudi za finančno poslovanje, za zagotavljanje denarja in pokroviteljev, za poplačila igralcev.
Slobodan Subotić je veliki šarmer, specialist za balkanske trge, zlasti se je odlično znašel v Grčiji, kjer je bil celo voditelj televizijskega šova. Upajmo, da se bo v povsem novi vlogi dobro znašel – ne bo mu lahko.
Slovensko rokometno reprezentanco po januarskem svetovnem prvenstvu čaka drugi vrhunec sezone. Rokometaši želijo, da bi si v Berlinu izborili še mesto na olimpijskih igrah. Jutranjo športno zgodbo iz nemške prestolnice pošilja Uroš Volk.
Košarkarji Olimpije so v Podgorici odigrali odločilno tekmo za nastop v četrtfinalu evropskega pokala. Kako je rivalstvo tekmecev iz regionalnega tekmovanja izluščilo moštvo med osmimi najboljšimi s prizorišča, v jutranji športni zgodbi oriše Franci Pavšer.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Nedelja ne ponuja slovenskih nastopov, le še tradicionalni moški tekaški maraton. O slovenskih podvigih na Bavarskem podrobneje v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Dare Rupar.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Boštjan Reberšak
Nedelja na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev ponuja ekipne nastope. V sprintu in na skakalnici, na kateri bodo združili moči skakalci in skakalke.
V Oberstdorfu se nadaljuje nordijsko svetovno prvenstvo. Slovenska reprezentanca na krilih dosežkov uvodnih dni nestrpno pričakuje prvi vikend, ki ponuja nove mejnike velikih tekmovanj slovenskih zimskih športnikov.
V jutranji športni zgodbi ponudimo utrip svetovnega prvenstva v biatlonu pred zadnjima tekmama s skupinskim startom. Slovenska reprezentanca ima še zadnjo priložnost za kolajno in piko na i, organizacijsko sicer uspešnega prvenstva.
H koncu gre svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. V Cortini d'Ampezzo so čudovito vreme in malo manj čudoviti slovenski rezultati, jutranjo razglednico iz Dolomitov pošilja radijska ekipa na prizorišču.
Na Pokljuki gre h koncu svetovno prvenstvo v biatlonu. Po dnevu premora bosta na sporedu le še štafetni in zasledovalni preizkušnji. V jutru na Valu 202 vam ponudimo utrinek z Rudnega polja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se končuje moderni program svetovnih prvenstev s paralelnima tekmama. Nadaljevanje pa prinaša še za slovensko reprezentanco osrednje preizkušnje v tehničnih disciplinah.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Pokljuko. V prekrasni zimski kulisi se na Rudnem polju za naslove svetovnih prvakov merijo biatlonci.
Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je največji zimski dogodek leta v Sloveniji. Velik logističen in produkcijski zalogaj. Kako so se ga po dvajsetih letih znova lotili organizatorji na Gorenjskem in kaj ponuja v slabih dveh tednih tekmovanj, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
Neveljaven email naslov