Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši in Vaši tudi v športu? Zagotovo, ko gre za zorni kot pristnega, čustvenega navijača, ne bi pa smelo biti tako iz nobenega drugega zornega kota. A vse bolj glasno je preštevanje tudi tu.
Z Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, ki uradno predstavlja civilno sfero v športu, in s superministrstva, oziroma Direktorata za šport, ker superministra o športu nismo še slišali veliko konkretnega govoriti, se verbalno streljajo s tem kaj je podržavljanje športa.
Na Direktoratu prek svojih neposrednih ali pa posrednih predlogov govorijo o razdržavljanju športa, na OKS pravijo ravno nasprotno. Iz Tivolija so legitimno vsa ta leta v vse pomembne organe različnim vladam predlagali predstavnike civilne sfere v odločanje o pomembnih zadevah, tako v strokovnih svetih, kot tudi v svetih fundacij za šport.
Vlade so imele tudi to možnost in običajno so si ljudje stolčke podajali po volitvah, kar ni nič čudnega. Nihče pa se še ni doslej tako odločno vpletal v imenovane s strani civilne sfere. To se je zgodilo v četrtek z razrešitvijo Edvarda Kolarja in Boruta Peršolje iz Strokovnega sveta RS za šport, iz načelnosti je potem včeraj odstopilo še preostalih 5 – recimo jim OKS-ovih -članov v tem organu.
Vse to pred prvo sejo Strokovnega sveta v novi sestavi in dnevnim redom, ki je ponujal Fundacijo za šport, oziroma sestavo njenega sveta in Letni program športa. Olimpijski komite je tako pričakovano izgubil možnost neposrednega vpliva na sestavo sveta fundacije, Strokovni svet pa bo kar 14 od 17 članov sveta v bodoče imenoval na predlog posameznih nacionalnih panožnih zvez. Poteza s katero je krovna športna zveza izgubila svojo osnovno vlogo – vlogo predstavnika vseh nacionalnih panožnih zvez in športa na sploh, zaenkrat zgolj v Fundaciji.
Obstaja pa strah pred podobnimi ukrepi tudi drugod. Razlaga direktorja direktorata in vse do nedavnega tudi direktorja Fundacije za šport Draga Balenta, da s takšnimi potezami šport vračajo športnikom, seveda ne drži vode. Z zanimanjem pričakujemo poročilo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport menda kmalu, nadaljevanje seje strokovnega sveta in zasedanje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja še danes. Boj za odstotek javno najprepoznavnejšega dela super-resorja se bo vse bolj zaostroval.
Naši in Vaši tudi v športu? Zagotovo, ko gre za zorni kot pristnega, čustvenega navijača, ne bi pa smelo biti tako iz nobenega drugega zornega kota. A vse bolj glasno je preštevanje tudi tu.
Z Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, ki uradno predstavlja civilno sfero v športu, in s superministrstva, oziroma Direktorata za šport, ker superministra o športu nismo še slišali veliko konkretnega govoriti, se verbalno streljajo s tem kaj je podržavljanje športa.
Na Direktoratu prek svojih neposrednih ali pa posrednih predlogov govorijo o razdržavljanju športa, na OKS pravijo ravno nasprotno. Iz Tivolija so legitimno vsa ta leta v vse pomembne organe različnim vladam predlagali predstavnike civilne sfere v odločanje o pomembnih zadevah, tako v strokovnih svetih, kot tudi v svetih fundacij za šport.
Vlade so imele tudi to možnost in običajno so si ljudje stolčke podajali po volitvah, kar ni nič čudnega. Nihče pa se še ni doslej tako odločno vpletal v imenovane s strani civilne sfere. To se je zgodilo v četrtek z razrešitvijo Edvarda Kolarja in Boruta Peršolje iz Strokovnega sveta RS za šport, iz načelnosti je potem včeraj odstopilo še preostalih 5 – recimo jim OKS-ovih -članov v tem organu.
Vse to pred prvo sejo Strokovnega sveta v novi sestavi in dnevnim redom, ki je ponujal Fundacijo za šport, oziroma sestavo njenega sveta in Letni program športa. Olimpijski komite je tako pričakovano izgubil možnost neposrednega vpliva na sestavo sveta fundacije, Strokovni svet pa bo kar 14 od 17 članov sveta v bodoče imenoval na predlog posameznih nacionalnih panožnih zvez. Poteza s katero je krovna športna zveza izgubila svojo osnovno vlogo – vlogo predstavnika vseh nacionalnih panožnih zvez in športa na sploh, zaenkrat zgolj v Fundaciji.
Obstaja pa strah pred podobnimi ukrepi tudi drugod. Razlaga direktorja direktorata in vse do nedavnega tudi direktorja Fundacije za šport Draga Balenta, da s takšnimi potezami šport vračajo športnikom, seveda ne drži vode. Z zanimanjem pričakujemo poročilo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport menda kmalu, nadaljevanje seje strokovnega sveta in zasedanje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja še danes. Boj za odstotek javno najprepoznavnejšega dela super-resorja se bo vse bolj zaostroval.
Tako kot teniški igralci in igralke v Avstraliji, tudi kolesarji začenjajo z novo sezono dirk na najvišji ravni. Vrhunci na evropskih tleh prihajajo v poletnih mesecih, marsikaj pa o pripravi posameznikov povejo že prve dirke.
Po Novoletni turneji so se skakalci zaustavili v dolini Fiemme na neobičajnem prizorišču tekem za svetovni pokal, kjer je bila zadnja tekma v času Svetovnega prvenstva leta 2013, ko je dve kolajni osvojil Peter Prevc. O tokratnem slovenskem izkupičku v jutranji športni zgodbi razglablja Matej Hrastar.
Na zadnji veleslalomski tekmi v Avstriji je na vrh zmagovalnega odra prvič v karieri stopil Žan Kranjec, o naslednjem veleslalomu v Adelbodnu na enem najtežjih terenov Svetovnega pokala je jutranjo športno zgodbo pripravil Marko Cirman.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Ob zaključku 67. Novoletne skakalne turneje z vrhunci in zanimivostmi v jutranji športni zgodbi postreže Boštjan Reberšak
Karavana alpskih smučarjev in smučark se je zaustavila v Zagrebu, kjer je pred leti za evforijo skrbela Janica Kostelič. Kako je s tekmo na Sljemenu danes, v jutranji športni zgodbi razloži Igor Tominec.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V teh dneh 50 let praznuje najuspešnejši voznik v zgodovini F1. Michael Sumacher, je po karieri doživel hudo poškodbo na smučišču. O legendi F1 v jutranji športni zgodbi razmišlja Aljaž Golčer.
Slovenska moška rokometna reprezentanca bo od daleč spremljala letošnje svetovno prvenstvo. Kljub vsemu bo prve dni v letu izkoristila za priprave in tekme za naslednje izzive.
Smučarski tekači so na drugi postaji novoletne turneje v Švici. Karavana se je po drugem sprintu precej skrčila, tudi slovenska reprezentanca, v jutranji športni zgodbi ugotavlja Dare Rupar.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Po zgledu smučarskih skakalcev je pred leti nastala tudi tekaška izvedba Novoletne turneje. Posebno tekmovanje je za posebne dni v letu v jutranji športni zgodbi zaobjel Dare Rupar.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Številni športi v prazničnih dneh iščejo svoj medijski prostor in čas, ki ga lahko zapolnijo navijačem in privržencem. Da tudi nogomet ni izjema, v jutranji športni zgodbi ugotavlja Aljaž Golčer.
Neveljaven email naslov