Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Po 43 dneh se je v Jokohami končalo deveto svetovno prvenstvo v ragbiju. Tekmovanje je prineslo številne presežke, ki panogo postavljajo ob bok najpopularnejšim svetovnim športnim predstavam.
Ta konec tedna oba slovenska predstavnika v evropski rokometni eliti gostujeta na Madžarskem. Celjani jutri pri Szegedu, Krimovke pa že danes pri Györu.
Svetovna serija v ligi MLB, najmočnejši bejzbolski ligi na svetu, je v znamenju moštev iz Houstona in Washingtona. Obe ekipi imata dolgo zgodovino neuspehov in razočaranj v finalih ta čas najprivlačnejše športne teme v Združenih državah Amerike.
Tekmovanje, v katerem sta že v osmini finala izpadla Maribor in Olimpija, se je po povratnih četrtfinalnih tekmah zožilo na štiri favorite za naslov nogometnega pokalnega prvaka.
Srb Novak Đoković ob začetku turnirja serije masters v Parizu ostaja na prvem mestu teniške lestvice ATP. Aljaž Bedene je pridobil osem mest in je 64.
Finalista svetovnega prvenstva v ragbiju sta Anglija in Južna Afrika. Na Japonskem bosta za tretje mesto igrali reprezentanci Nove Zelandije in Walesa.
Komu je uvodna tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju v Söldnu prinesla zadovoljstvo in komu nezadovoljstvo.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu igra na kvalifikacijskem turnirju za svetovno prvenstvo v Skopju proti Severni Makedoniji, Ukrajini in Kosovu.
V športno zgodbo zajeti vtisi po celjski rokometni tekmi, na kateri sta se kot igralca od reprezentance Slovenije poslovila Luka Žvižej in Uroš Zorman.
Košarkarji Olimpije so na drugi domači tekmi lovili prvo letošnjo zmago v evropskem pokalu. O tem, kako jim je po treh zaporednih porazih to uspevalo, več Franci Pavšer.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo koncu kolesarske sezone v svetovni seriji. Primož Roglič jo končuje na vrhu svetovne lestvice, za slovenskim kolesarstvom pa je najuspešnejša sezona.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Celjski rokometaši nadaljuje s tekmami v rokometni ligi prvakov. Pred domačimi gledalci so lovili prvo zmago, kako uspešni so bili izveste v jutranji športni zgodbi.
Nedeljska športna zgodba oriše hokejska razmerja v celinskem pokalu, ki je edini slovenski stik z evropsko konkurenco.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V Anterselvi so se končali predstavitveni dnevi prihajajoče zimske sezone nordijskih smučarjev in biatloncev. Zaokrožimo jih v jutranji Športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so v Italiji odigrali tretjo tekmo evropskega pokala in lovili prvo zmago. S kakšnim izhodiščem se vračajo v Ljubljano, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Kdo je dobitnik zlatega kolesa, nagrade za najboljšega kolesarja preteklih sezon? Prvič je bil med nominiranci tudi slovenski kolesar Primož Roglič, v Franciji, kjer so podelili nagrado, pa so predstavili tudi traso prihodnje dirke po Franciji.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov