Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Skupna zmaga Petra Prevca bi bila najlepša zabela na obnovljeno letalnico bratov Gorišek.
Planica ima prav zagotovo svoje mesto v zgodovini skakalnega športa. Zanimivo je, ko človek pohajkuje po svetu in si ogleduje raznorazne muzeje športa ali smučanja, vedno in povsod zazna zapise o smučanju na Norveškem, ki sega precej nazaj. Pa denimo o smučanju v srednji Evropi, niti Švicarji niti Avstrijci niti Italijani nič ne zapišejo o tem, da se je tudi običajni človek pri nas na Blokah v najbolj trdi zimi na pot podal s smučmi na nogah. In to ne glede na to, da je bil to tedaj del ene od prej omenjenih držav. Na srečo to znamo hraniti vsaj v domačem okolju.
Kjerkoli se poročevalci znajdemo v državah, ki veliko pozornosti namenjajo smučarskim športom, se dobro ve kaj pomeni Planica! In to v vseh pogledih.
Letalnica je nedvomno na prvem mestu. Sprva je mejnike postavljal inženir Bloudek nekaj nižje v dolini, brata Gorišek sta se s svojo mamutsko letalnico, kot so pisali časnikarji nekdaj, pomaknila skoraj na vhodna vrata doline proti Tamarju.
Tu se je res pisala zgodovina. Konec koncev tudi slovenskih skokov, ki so tu prisotni že več kot osem desetletij. Vrsto let, da ne rečem predolgo, Slovencev ni bilo med najboljšimi, torej povsem na vrhu. Slaviti pa smo seveda znali tudi tuje junake.
Bogdan Norčič je bil na najboljši poti, da postane celo prvi zmagovalec Planice ali rekorder tukajšnje letalnice. Doskoka tedaj, pred zdaj že skoraj 40 leti, ni zdržal. Počakati je bilo potrebno do Primoža Ulage, ki je v Planici kot prvi Slovenec stopil na vrh zmagovalnega odra, ko je imel 20 let. Nato mu je to uspelo še dvakrat in po njem je bilo potrebno čakati vse do prve zmage Slovenca na letalnici.
Pred pred tremi leti je Robert Kranjec naslov svetovnega prvaka kronal še z zmago pred domači gledalci. In od tedaj se ni končalo. Vsak zaključek sezone nam je postregel z domačo zmago. Peter Prevc je na najboljši poti, da se že danes po zmagah izenači s Primožem Ulago. V obdobju, ko slovensko vrsto vodi Goran Janus, ni bilo posamične tekme, da na zmagovalnem odru ne bi bilo vsaj enega Slovenca. Na tem seznamu je tudi šest zmag.
Era slovenskih uspehov se je tu pod Poncami začela že ob slovesu Matjaža Zupana, ko je bila tretja ekipa, enako pa je ob slovesu od sezone napravil še Leteči Kranjec.
Za nameček smo se tu veselili tudi dveh velikih kristalnih globusov Primoža Peterke, ki je tudi vse letošnje dni prisoten v Planici. Vsi, ki ga srečajo si še vedno želijo stika z moravškim orlom. Enkrat je Peterki uspelo na Bloudkovi skakalnici, drugič na mojstrovini bratov Gorišek.
Čas je morda za nov mejnik, da še ena velika krogla ostane doma. V igri je Peter Prevc in tudi to bi bil lep dodatek za vse omenjene uspešne nastope in prava zabela za obnovljeno letalnico bratov Gorišek. In da ne pozabimo – tudi prek vseh vršacev vse tja do Savoje kričimo kot Kekec v Vandotovih pripovedkah iz teh krajev – Tina tudi v Planici smo s tabo.
Za košarkarje Olimpije se je sinoči v Parizu končala letošnja evropska sezona, v kateri so dosegli le eno zmago. Poleg tega so bili Ljubljančani edini slovenski predstavniki na evropskih tekmovanjih, saj so ta preostalim klubom vse bolj nedosegljiv cilj.
Sem ter tja se pojavi informacija, nepredvidena situacija, ali pa zgolj sprememba v družbi, ki generira odziv širše javnosti. Vsako leto izbirajo besedo leta, naredijo analize najbolj iskanih besednih zvez in včerajšnja je zagotovo Peter Prevc. Eden najboljših slovenskih zimskih športnikov se je odločil, da ob koncu letošnje sezone po 15 letih sklene svojo športno pot. Šport je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Šport ima posebno moč, velikokrat nacionalni naboj. Uspehi posameznika postanejo naše zmage. Delimo veselje. Ne samo s tistimi, ki zmagujejo, tudi s prijatelji, znanci in celo popolnimi neznanci, ki se zgrinjajo ob tekmovališča. Pravzaprav je šport z globalizacijo in umestitvijo najprej na televizijske ekrane, v sodobnem času pa še na vse vrste omrežij, postal eden prvih resničnostnih šovov. Hkrati tudi eden najbolj kredibilnih, saj so pravila jasno določena, tradicija pa samo podkrepi vrednost posameznika. Včeraj je slovo napovedal eden osrednjih likov slovenskega športnega resničnostnega šova. Zato je bilo ozračje nabito s čustvi, zato so bili zares redki, ki se jim ni solzilo oko, ko se je Peter zahvalil svoji družini s cmokom v grlu in zavedanjem, da vlogo športnega zvezdnika menja za življenje, po katerem je hrepenel več kot desetletje. 15 let tekmovanj v svetovnem pokalu. Več kot polovico dni v letu športniki preživijo na poti, pripravah in tekmovanjih, kar jim onemogoča običajno življenje. Vse prednosti, ki jih prinašajo prepoznavnost, zaslužek in uspehi pa imajo tudi veliko temnih plati. Tistih, ki se dogajajo v zakulisju resničnostnega šova, tistih, ki so prikrite z željo, da so športni junaki to, kar so. Ponos naroda, idoli mladine, navdih množic in veselje vseh nas. Začetno igrivost in veselje zamenjajo odgovornost, tudi bremena. Ob takšnih slovesih, letos se obeta še eden, ko se bo poslovil kapetan zlatih košarkarjev, se poraja veliko vprašanj, največ ravno osrednjim akterjem, ki si največkrat želijo povsem preprostih stvari. Peter Prevc bo še 46 dni profesionalni športnik. V Planici, kamor je povabil na sklepno zabavo, bo delil avtograme in fotografije, ko pa ga boste čez leto uzrli z otroki na smučišču, s prijatelji na kolesu ali v trgovini, pa mu namesto, da ga prosite za sliko, raje preprosto zaželite lep dan.
Za smučarskimi skakalkami in skakalci je skupni konec tedna svetovnega pokala. Oboji so vrhunske uvrstitve lovili v Willingenu. Za skakalke se bo sezona prihodnji teden nadaljevala v Romuniji, moški del skakalne karavane pa se bo preselil v Združene države.
Rokometašice Krima na najelitnejšem klubskem tekmovanju lovijo končnico. Po včerajšnji tekmi proti Ikastu jih v rednem delu sezone čakata še gostovanje na Danskem pri Esbjergu in domača tekma proti poljski ekipi iz Lubina.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se za tekmovalke in tekmovalce nadaljuje v Willingenu. V Nemčiji bosta konec tedna v obeh konkurencah posamični tekmi. V moški v skupnem seštevku vrh zaseda Avstrijec Stefan Kraft, v ženski pa se bo poskušala z dobrimi skoki v vodstvu še utrditi Nika Prevc.
Na slavnostni prireditvi Planinske zveze Slovenije so včeraj v Ljubljani podelili priznanja najboljšim plezalcem in alpinistom preteklega leta.
Zadnji odigrani krog državnega odbojkarskega prvenstva je postregel z derbijema najboljših ekip v moški in ženski konkurenci.
V športni zgodbi podrobneje o zadnjem krogu rednega dela državnega prvenstva in derbiju večnih tekmecev, Olimpije in Jesenic, po katerem sta znana tudi oba finalista hokejskega prvenstva.
Sezona za alpske smučarke se nadaljuje z veleslalomsko tekmo na Kronplatzu. Prizorišče na južnem Tirolskem ni znano le po svojem smučišču, nedaleč stran stanuje teniški igralec Jannik Sinner, zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije.
Na Kulmu se je z včerajšnjo ekipno tekmo končalo 28. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. O zanimivostih s prvenstva, kot tudi o lovcih na daljave, ki so najbolj zaznamovali tekmovanje, več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na Ljubnem ob Savinji bo danes še druga tekma smučarskih skakalk, ki najbolj izkušenim v slovenskem taboru predstavlja enega od vrhuncev zime, najmlajšim pa priložnost dokazati se v konkurenci najboljših na svetu.
Ženski del karavane svetovnega pokala v alpskem smučanju se mudi v Cortini d' Ampezzo, na enem od najlepših smučišč v Dolomitih. To je eno od najuspešnejših tudi za Ilko Štuhec, saj je tu že šestkrat stala na zmagovalnem odru.
Karavana deskarjev na snegu se je ustavila pri nas na Rogli, kjer so se najboljši na progi Jasa pomerili v paralelnem veleslalomu. Za slovenske predstavnike je bila domača tekma vrhunec letošnje sezone.
Na prvem turnirju za grand slam v sezoni so se začeli polfinalni boji. V moški konkurenci največ možnosti za zmago pripisujejo Novaku Đokoviću, v ženski pa ni izrazite favoritinje.
Po Wengnu in Kitzbühlu so se alpski smučarji v slalomu pomerili še v Schladmingu, kjer vsako leto poskrbijo za prav poseben nočni spektakel.
Slovenska rokometna reprezentanca se bo na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva pomerila z aktualno svetovno prvakinjo Dansko.
Slovenska reprezentanca drugi del evropskega prvenstva v Nemčiji končuje s tekmo proti Danski, po kateri bosta znana polfinalista iz skupine v Hamburgu.
Z drugo tekmo v Zakopanah se bo danes končala poljska turneja, novost v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.
Slovenske rokometaše v drugem delu evropskega prvenstva v Nemčiji čakata še tekmi proti Nizozemski in Danski, ki bosta odločali o tem, kako visoko lahko posežejo.
Neveljaven email naslov