Ko se v sosednjih državah pripravlja k derbiju, začutijo posebno ozračje in nekakšen nemir v mestu celo tisti, ki jih šport ne zanima. Pa ne govorimo o derbijih, ki jih povprečen športni navdušenec pri nas zdaj morda že raje spremlja kot domače obračune. Kot da bi domačemu prizorišču radi obrnili hrbet.

V Stožice je sinoči že drugič v dveh mescih prišel Maribor, ki je še pred nekaj meseci igral z velikani evropske nogometne scene. Kakšne četrt ure pred začetkom je bilo na našem največjem stadionu tako, kot da bomo spremljali pripravljalno tekmo, in to na začetku priprav. Tribune so samevale. Če bi bili na tujem, bi si vsakdo želel od blizu ogledati že pripravo najboljših na tekmo, pri nas seveda ne. Na koncu se je sicer nabralo za dobro četrtino stadiona obiskovalcev, toda to je občutno premalo, da bi bil derbi v celoti tekma vseh tekem v tej sezoni.

Nogometaši v zeleno-belih in rumenih dresih so odigrali zelo lepo tekmo. Seveda za naše razmere. Če bi tako tekmo prestavili na poln stadion v tujini z razgretima navijaškima skupinama, bi bili kljub končnemu izidu 0 : 0 vsi zadovoljni, pri nas pa ni bil skoraj nihče. Olimpija se je tekme lotila čisto drugače kot pred mesecem dni. Že v napovedih je dala vedeti, da jo zanima domača zmaga.

V Stožicah se dobro zavedajo, da 4. mesto ne prinaša zanesljivega mednarodnega tekmovanja, ki si ga močno želijo. Maribor pa je igral rutinsko. To so mu številni zamerili. Bilo je podobno kot pred tedni v Domžalah. Kadar na prvenstvih na tujem zasledovalcem vzameš točko, so vsi srečni. Tokrat ni bilo tako. Prvaki so dobili točko, Olimpija pa je izgubila novi dve domači, le to drži kot pribito.

Prvenstvo je po 26-ih odigranih krogih še popolnoma odprto. V zaostali tekmi so Štajerci dosegli izhodišče za zadnjih deset krogov. To jim obeta nov naslov, ki vodi tja, kjer so bili lansko jesen. Evropske želje so prepustili zasledovalcem.

Seveda večerni hokejski obračun v Tivoliju med zeleno-belimi in rdečimi, ki bodo zvečer beli, v ničemer ne bo spominjal na sinočnjega, čeprav so hokejisti Olimpije in Jesenic že pri več kot 460-ti medsebojni tekmi. Klubski hokej je pri nas izgubil sapo. Poskrbimo, da je ne bodo še preostale discipline, ki jih navaden športni zanesenjak najraje spremlja.