V bitki za Štajersko, kot so vijoličasti v svoji propagandni akciji imenovali včerajšnji derbi v Mariboru, so ti stopili na prag petega zaporednega uspeha in obenem segajo že po 13. zvezdici na domačem prvenstvu. Niz, ki ga bodo nadaljevali, bo tako še za člen v uspešni verigi bliže nizu, ki so ga uprizorili ob koncu devetdesetih in na začetku tega tisočletja, ko konkurenca kar sedem zaporednih sezon ni mogla prehiteti moštva iz najbolj nogometnega mesta pri nas. Ni bilo malo dvomljivcev, ki so svoja mnenja resnici na ljubo gradili tudi na ne pretirano prepričljivih igrah na kar nekaj tekmah prvakov v pomladanskem delu prvenstva. Prav vsi pa so vedeli, da razplet prvenstva ni toliko v rokah Mariborčanov kot drugih moštev, ki so bila prvakom najbliže skorajda v celotnem poteku 24. državnega prvenstva. Še enkrat se je pokazalo, da je prvenstvo tek na dolge proge, in v tem so Mariborčani neprekosljivi. V vseh pogledih.

Že kar nekaj sezon so daleč najbolje organizirani klub pri nas – edini, ki delujejo po smernicah evropskih klubov vsaj srednjega nižjega razreda na Stari celini. In to za slovensko okolje zadostuje, da si na vrhu, tudi če narediš toliko napak, kot so si jih v največjem slovenskem mestu ob Dravi privoščili po vrnitvi na zelenice po predolgem zimskem premoru.

Dejstvo je tudi, da je Maribor edino moštvo, ki bo v poletnem obdobju dostojno merilo moči z evropsko konkurenco. Navsezadnje so vijoličasti  to tudi potrdili s svojimi dosežki zadnjih štirih sezon. Ves čas so bili v Evropi vsaj do prvih snežink, v lanski sezoni pa so tam celo prezimili, kar si v veliki večini naših sosedov lahko le na tiho želijo. Zasledovalci Maribora imajo seveda svoje težave in denimo biti drugi pri nas je preprosto osvojiti mesto, ki je prvo na voljo že pred prvenstvom. Celjani so temu za zdaj najbliže, čeprav jim bo v teh dneh po glavah vse bolj rojil tudi pokalni finale. Domžalčani pa so z odhodom nekaterih igralcev pozimi izgubili precej več, kot bi si kdor koli ob Kamniški Bistrici želel priznati.

Včerajšnji dogodki na Portovalu to lahko le potrdijo, saj se jeseni četi, ki jo vodi Luka Elsner, kaj takega nikoli ni pripetilo. Tudi vse drugo je tam, kamor po trenutni moči spada. Seveda se razglabljanja o sojenju na tekmi med Celjani in Koprčani še niso končala in se še vsaj do finala pokala tudi ne bodo. Prav veliko pa se zaradi tega ne bo spremenilo. Ob koncu se običajno vedno pogleda na semafor in vreden si prav toliko, kolikor kaže izid po posamezni tekmi ali po celotni sezoni. Želimo si, da bo tudi preostale štiri igralne dni na slovenskih zelenicah čim več prijetnih trenutkov, o zadnjem potniku na evropsko prizorišče pa bomo vse vedeli čez dva tedna. Spodnji del pa je tako ali tako vsem zanimiv šele takrat, ko gre povsem zares.