Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obilo generacij slovenskih kolesarjev se je v zadnjih treh desetletjih preizkušalo na tujem. V elitni druščini ali pa v moštvih nekaj nižje kvalitete, kar pa ne pomeni, da se ne morejo prebiti na sam vrh. Prav včeraj so to v 10. etapi potrdili v največji meri anonimneži, ki so sprinterjem ukradli pravi festival.
Sprinterji so že ob predstavitvi letošnje trase zmigovali z rameni, češ, saj je za nas le nekaj malega etap. Nikakor pa ne več kot šest, kar je seveda manj kot tretjina vseh tistih, ki jih ponujajo tritedenske dirke – ob Giru še Tour in Vuelta. Toda trend italijanske kolesarske pentlje je že nekaj let usmerjen v drugo smer. Konec koncev so časi Maria Cippolinija in Alessandra Petacchija v največji meri mimo. To seveda ne pomeni, da v Italiji nimajo odličnih sprinterjev, toda očitno so se vodilni odločili drugače in traso pripravijo za tiste, ki lahko računajo na končno zmago.
Ob letošnjem profilu so mnogi že tarnali, da je po višinskih metrih in razgibanosti Giro že prehitel Tour. Tudi obe etapi, ki smo ju spremljali ob koncu prejšnjega tedna, sta kazali v to smer, vsekakor pa imajo organizatorji škarje in platno v svojih rokah. Ob vsem izbirajo tudi kraje, ki za posamezne starte ali cilje ponudijo največ. Gneča je pri tem precej manjša kot na Touru, prav tako tudi vložek, gre pa še vedno za zelo visoke zneske. Odgovorni običajno razmišljajo v smeri, da je to denar, ki ga vlagajo v reklamo, da bodo ljudje prišli v njihovo mesto in večina pravi, da se vsak vloženi evro v Giro zelo hitro povrne.
Na letošnji pentlji smo lahko na slovenske nastope več kot ponosni. Vsi trije – Grega Bole, Luka Mezgec in Jan Polanc – so že opozorili nase. Še najbolj najmlajši, ki je nekaj dni celo vozil z majico vodilnega na gorskih ciljih in dobil etapo pred tednom dni v Abetoneju. To pa njegove vloge pri Lampreju ni bistveno spremenilo. Še vedno imata pri lovljenju čim višjega mesta v skupnem seštevku prednost tista dva, ki sta bila že na začetku predvidena za kapetana.
Oba nekdanja zmagovalca dirke Po Sloveniji Diego Ulissi in Przemyslaw Niemiec. In to ne glede na to, da je denimo Ulissi trenutno precej za Polancem, je pa seveda Italijan. Grega Bole se je s poljskim moštvom, po kar nekaj težavah in razmišljanju o koncu kariere, vrnil na veliko sceno, Luka Mezgec pa si je po lanskem Trstu zagotovo želel več kot je dosegel doslej. No, nekaj možnosti pa bo v naslednjih etapah tudi še zanj.
In ko smo ravno pri rožnati dirki, dodajmo še, da bomo v začetku julija v Ljubljani na pot pospremili žensko karavano Gira Rose, slovenske kolesarske poklicne vrste pa bodo tudi udeleženke zadnjega dne Toura in Vuelte. In to so dosegle le v nekaj mesecih.
Obilo generacij slovenskih kolesarjev se je v zadnjih treh desetletjih preizkušalo na tujem. V elitni druščini ali pa v moštvih nekaj nižje kvalitete, kar pa ne pomeni, da se ne morejo prebiti na sam vrh. Prav včeraj so to v 10. etapi potrdili v največji meri anonimneži, ki so sprinterjem ukradli pravi festival.
Sprinterji so že ob predstavitvi letošnje trase zmigovali z rameni, češ, saj je za nas le nekaj malega etap. Nikakor pa ne več kot šest, kar je seveda manj kot tretjina vseh tistih, ki jih ponujajo tritedenske dirke – ob Giru še Tour in Vuelta. Toda trend italijanske kolesarske pentlje je že nekaj let usmerjen v drugo smer. Konec koncev so časi Maria Cippolinija in Alessandra Petacchija v največji meri mimo. To seveda ne pomeni, da v Italiji nimajo odličnih sprinterjev, toda očitno so se vodilni odločili drugače in traso pripravijo za tiste, ki lahko računajo na končno zmago.
Ob letošnjem profilu so mnogi že tarnali, da je po višinskih metrih in razgibanosti Giro že prehitel Tour. Tudi obe etapi, ki smo ju spremljali ob koncu prejšnjega tedna, sta kazali v to smer, vsekakor pa imajo organizatorji škarje in platno v svojih rokah. Ob vsem izbirajo tudi kraje, ki za posamezne starte ali cilje ponudijo največ. Gneča je pri tem precej manjša kot na Touru, prav tako tudi vložek, gre pa še vedno za zelo visoke zneske. Odgovorni običajno razmišljajo v smeri, da je to denar, ki ga vlagajo v reklamo, da bodo ljudje prišli v njihovo mesto in večina pravi, da se vsak vloženi evro v Giro zelo hitro povrne.
Na letošnji pentlji smo lahko na slovenske nastope več kot ponosni. Vsi trije – Grega Bole, Luka Mezgec in Jan Polanc – so že opozorili nase. Še najbolj najmlajši, ki je nekaj dni celo vozil z majico vodilnega na gorskih ciljih in dobil etapo pred tednom dni v Abetoneju. To pa njegove vloge pri Lampreju ni bistveno spremenilo. Še vedno imata pri lovljenju čim višjega mesta v skupnem seštevku prednost tista dva, ki sta bila že na začetku predvidena za kapetana.
Oba nekdanja zmagovalca dirke Po Sloveniji Diego Ulissi in Przemyslaw Niemiec. In to ne glede na to, da je denimo Ulissi trenutno precej za Polancem, je pa seveda Italijan. Grega Bole se je s poljskim moštvom, po kar nekaj težavah in razmišljanju o koncu kariere, vrnil na veliko sceno, Luka Mezgec pa si je po lanskem Trstu zagotovo želel več kot je dosegel doslej. No, nekaj možnosti pa bo v naslednjih etapah tudi še zanj.
In ko smo ravno pri rožnati dirki, dodajmo še, da bomo v začetku julija v Ljubljani na pot pospremili žensko karavano Gira Rose, slovenske kolesarske poklicne vrste pa bodo tudi udeleženke zadnjega dne Toura in Vuelte. In to so dosegle le v nekaj mesecih.
Letošnja sezona svetovnega prvenstva v motokrosu je ena najbolj izenačenih doslej. V boju za naslov prvaka so trije tekmovalci, med katerimi je tudi slovenski predstavnik Tim Gajser, na koledarju pa le še štiri dirke.
79. kolesarska dirka po Španiji se je začela s posamično vožnjo na čas. Osrednji slovenski adut za najvišja mesta je Primož Roglič, ki je eden najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini dirke. Zasavec je dirko dobil v letih 2019, 2020 in 2021.
Poletni del sezone v smučarskih skokih se je začel v Courchevelu v Franciji, kjer žensko reprezentanco že vodi novi trener Jurij Tepeš.
Nogometaši Celja so se v 3. krogu kvalifikacij za uvrstitev v Evropsko ligo pomerili z irskimi prvaki iz Dublina, z ekipo Shamrock Rovers.
S tekmo prestižne narave med sedanjima zmagovalcema lige prvakov in evropske lige, Real Madridom in Atalanto, se je sinoči v Varšavi še uradno začela nova evropska klubska nogometna sezona.
Po koncu iger 33. olimpijade v Parizu so nekateri športniki med povratkom domov spisali zanimive zgodbe.
Dobra dva tedna smo bili zaprti v športnem mehurčku tisočerih barv, vonjev in okusov. Bolj kot to pa so nas privlačile kolajne. Za uspehom se je gnalo 11.000 športnic in športnikov.
Ko je Janja Garnbret v steni, je videti enostavno, včasih celo igraje. A resnica je precej drugačna. Za lahkotnostjo so ure trdega dela, osredotočenosti, tudi solz.
Slovenija je lovila svetovne prvake Dance, se jim približala le na gol zaostanka, v zadnjih trenutkih olimpijskega polfinala pa izenačenje ni uspelo.
Toni Vodišek ohranja najboljše izhodišče pred nadaljevanjem finala v razredu formula kite. Še enkrat več pa se je izkazalo, kako nepredvidljiv šport je jadranje.
Nekdanji rokometaš Kristijan Čeh na olimpijskem stadionu ni vrgel dovolj daleč, da bi osvojil eno od razpoložljivih medalj. V igri zanjo pa ostajajo slovenski rokometaši, ki so s 33 : 28 premagali Norveško. Pred 25.000 gledalci so podaljšali svoje bivanje v olimpijski vasi, sicer ne tisti, ki smo jo največkrat omenjali.
Janja Garnbret poskuša postati prva športna plezalka z dvema zlatima olimpijskima kolajnama.
Poljaki so končali sanje slovenskih odbojkarjev v Parizu. Boleč poraz pa ne pomeni, da odbojkarji niso zmagovalci.
Jadralci imajo svoj Pariz v Marseillu. Nastope v jadralskem razredu formula kite je uspešno začel Toni Vodišek.
Jan Tratnik je pristal na končnem osmem mestu dolge cestne preizkušnje, kar je četrta najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih kolesarjev v zgodovini.
Slovenski odbojkarji so za prvo mesto v predtekmovalni skupini A premagali gostitelje olimpijskih iger, aktualne zmagovalce lige narodov in branilce olimpijskega zlata Francoze. Napetost v dvorani z 12.500 sedeži bi lahko rezal.
Slovenske rokometašice so po porazu z Nemčijo izgubile tudi proti Norveški, prikazale pa precej boljšo igro. Še vedno ohranjajo možnosti za napredovanje v četrtfinale.
Na olimpijskih igrah tekmujejo le najboljši. Navijači znajo vrhunske nastope nagraditi, ne glede na uro, nacionalnost športnikov ali vremenske pogoje.
V športu se veliko ne da narediti čez noč. Razmislek o razmerah v domačem judu ob zlati olimpijski kolajni Andreje Leški.
Neveljaven email naslov