Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletna univerzijada Gwangju 2015 se je začela ...
Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev
“Odličnost v umu in telesu” ni staro olimpijsko reklo, denimo iz časov Leona Štuklja ali Mira Cerarja, temveč moto Mednarodne univerzitetne športne zveze in posledično tudi univerzijad. Korejci so temu dodali še Razsvetlimo jutri. No, razsvetlili so tudi včeraj. Ognjemeti na slovesnosti ob odprtju so bolj spominjali na olimpijske igre kot na kakšno študentsko zabavo.
Korejski Gwangju od 3. do 14. julija gosti 28. poletno univerzijado. Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev.
Na poletnih univerzijadah je Slovenija osvojila 19 medalj, na zimskih kar 77. Pri nosilcih medalj na poletnih univerzijadah je zanimivo to, da so zlate medalje osvajali večinoma športniki, ki so študirali v ZDA: plavalca Sara Isakovič in Jernej Godec ter atletinja Brigita Langerholc. Blaž Medvešek je študij v ZDA le začel, nato se je vrnil v Slovenijo, telovadec Sašo Bertoncelj pa je edini v druščini dobitnikov zlatih medalj, ki ni študiral čez lužo. V Sloveniji je težko združevati vrhunski šport in študij. Večina od letošnjih udeležencev pravi, da študij in šport ne gresta nujno z roko v roki, a jim je oboje v veselje. In tu so lahko za zgled. Med slovenskimi udeleženci univerzijade so med drugim študentje strojništva, medicine, ekonomije, prava, farmacije in športa. Večina jih svoje študijske obveznosti opravlja redno.
Tekmovalka v športni gimnastiki Karmen Astrid Horvat, ki na univerzijadi tekmuje petič, je namreč doktorska študentka v Angliji. Pravi, da je pomembno, da se športnik razvija na čim več področjih. Zato se ji zdi univerzijada zelo pomembno tekmovanje. Najbrž ima prav, čeprav se v Sloveniji po mariborski odpovedi še vedno zdi, da so univerzijade posebne vrste “nebodigatreba”. Sicer pa je o združevanju športa in študija, ki gre lahko tudi zaporedno, ne vedno le vzporedno, v zadnjemu času brez univerzijade največ povedala Tina Maze. In njo je vredno poslušati.
Poletna univerzijada Gwangju 2015 se je začela ...
Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev
“Odličnost v umu in telesu” ni staro olimpijsko reklo, denimo iz časov Leona Štuklja ali Mira Cerarja, temveč moto Mednarodne univerzitetne športne zveze in posledično tudi univerzijad. Korejci so temu dodali še Razsvetlimo jutri. No, razsvetlili so tudi včeraj. Ognjemeti na slovesnosti ob odprtju so bolj spominjali na olimpijske igre kot na kakšno študentsko zabavo.
Korejski Gwangju od 3. do 14. julija gosti 28. poletno univerzijado. Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev.
Na poletnih univerzijadah je Slovenija osvojila 19 medalj, na zimskih kar 77. Pri nosilcih medalj na poletnih univerzijadah je zanimivo to, da so zlate medalje osvajali večinoma športniki, ki so študirali v ZDA: plavalca Sara Isakovič in Jernej Godec ter atletinja Brigita Langerholc. Blaž Medvešek je študij v ZDA le začel, nato se je vrnil v Slovenijo, telovadec Sašo Bertoncelj pa je edini v druščini dobitnikov zlatih medalj, ki ni študiral čez lužo. V Sloveniji je težko združevati vrhunski šport in študij. Večina od letošnjih udeležencev pravi, da študij in šport ne gresta nujno z roko v roki, a jim je oboje v veselje. In tu so lahko za zgled. Med slovenskimi udeleženci univerzijade so med drugim študentje strojništva, medicine, ekonomije, prava, farmacije in športa. Večina jih svoje študijske obveznosti opravlja redno.
Tekmovalka v športni gimnastiki Karmen Astrid Horvat, ki na univerzijadi tekmuje petič, je namreč doktorska študentka v Angliji. Pravi, da je pomembno, da se športnik razvija na čim več področjih. Zato se ji zdi univerzijada zelo pomembno tekmovanje. Najbrž ima prav, čeprav se v Sloveniji po mariborski odpovedi še vedno zdi, da so univerzijade posebne vrste “nebodigatreba”. Sicer pa je o združevanju športa in študija, ki gre lahko tudi zaporedno, ne vedno le vzporedno, v zadnjemu času brez univerzijade največ povedala Tina Maze. In njo je vredno poslušati.
Teden dni nazaj je bil Darko Đurič pred finalnim nastopom na 50 metrov delfin že pripravljen, da se požene v vodo, a je pozabil sneti slušalke. Start je bil prekinjen.
Neveljaven email naslov