Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletna univerzijada Gwangju 2015 se je začela ...
Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev
“Odličnost v umu in telesu” ni staro olimpijsko reklo, denimo iz časov Leona Štuklja ali Mira Cerarja, temveč moto Mednarodne univerzitetne športne zveze in posledično tudi univerzijad. Korejci so temu dodali še Razsvetlimo jutri. No, razsvetlili so tudi včeraj. Ognjemeti na slovesnosti ob odprtju so bolj spominjali na olimpijske igre kot na kakšno študentsko zabavo.
Korejski Gwangju od 3. do 14. julija gosti 28. poletno univerzijado. Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev.
Na poletnih univerzijadah je Slovenija osvojila 19 medalj, na zimskih kar 77. Pri nosilcih medalj na poletnih univerzijadah je zanimivo to, da so zlate medalje osvajali večinoma športniki, ki so študirali v ZDA: plavalca Sara Isakovič in Jernej Godec ter atletinja Brigita Langerholc. Blaž Medvešek je študij v ZDA le začel, nato se je vrnil v Slovenijo, telovadec Sašo Bertoncelj pa je edini v druščini dobitnikov zlatih medalj, ki ni študiral čez lužo. V Sloveniji je težko združevati vrhunski šport in študij. Večina od letošnjih udeležencev pravi, da študij in šport ne gresta nujno z roko v roki, a jim je oboje v veselje. In tu so lahko za zgled. Med slovenskimi udeleženci univerzijade so med drugim študentje strojništva, medicine, ekonomije, prava, farmacije in športa. Večina jih svoje študijske obveznosti opravlja redno.
Tekmovalka v športni gimnastiki Karmen Astrid Horvat, ki na univerzijadi tekmuje petič, je namreč doktorska študentka v Angliji. Pravi, da je pomembno, da se športnik razvija na čim več področjih. Zato se ji zdi univerzijada zelo pomembno tekmovanje. Najbrž ima prav, čeprav se v Sloveniji po mariborski odpovedi še vedno zdi, da so univerzijade posebne vrste “nebodigatreba”. Sicer pa je o združevanju športa in študija, ki gre lahko tudi zaporedno, ne vedno le vzporedno, v zadnjemu času brez univerzijade največ povedala Tina Maze. In njo je vredno poslušati.
Poletna univerzijada Gwangju 2015 se je začela ...
Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev
“Odličnost v umu in telesu” ni staro olimpijsko reklo, denimo iz časov Leona Štuklja ali Mira Cerarja, temveč moto Mednarodne univerzitetne športne zveze in posledično tudi univerzijad. Korejci so temu dodali še Razsvetlimo jutri. No, razsvetlili so tudi včeraj. Ognjemeti na slovesnosti ob odprtju so bolj spominjali na olimpijske igre kot na kakšno študentsko zabavo.
Korejski Gwangju od 3. do 14. julija gosti 28. poletno univerzijado. Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev.
Na poletnih univerzijadah je Slovenija osvojila 19 medalj, na zimskih kar 77. Pri nosilcih medalj na poletnih univerzijadah je zanimivo to, da so zlate medalje osvajali večinoma športniki, ki so študirali v ZDA: plavalca Sara Isakovič in Jernej Godec ter atletinja Brigita Langerholc. Blaž Medvešek je študij v ZDA le začel, nato se je vrnil v Slovenijo, telovadec Sašo Bertoncelj pa je edini v druščini dobitnikov zlatih medalj, ki ni študiral čez lužo. V Sloveniji je težko združevati vrhunski šport in študij. Večina od letošnjih udeležencev pravi, da študij in šport ne gresta nujno z roko v roki, a jim je oboje v veselje. In tu so lahko za zgled. Med slovenskimi udeleženci univerzijade so med drugim študentje strojništva, medicine, ekonomije, prava, farmacije in športa. Večina jih svoje študijske obveznosti opravlja redno.
Tekmovalka v športni gimnastiki Karmen Astrid Horvat, ki na univerzijadi tekmuje petič, je namreč doktorska študentka v Angliji. Pravi, da je pomembno, da se športnik razvija na čim več področjih. Zato se ji zdi univerzijada zelo pomembno tekmovanje. Najbrž ima prav, čeprav se v Sloveniji po mariborski odpovedi še vedno zdi, da so univerzijade posebne vrste “nebodigatreba”. Sicer pa je o združevanju športa in študija, ki gre lahko tudi zaporedno, ne vedno le vzporedno, v zadnjemu času brez univerzijade največ povedala Tina Maze. In njo je vredno poslušati.
Slovenska nogometna reprezentanca začenja kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu na gostovanju v Kazahstanu. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so odigrale prvo izločilno tekmo lige prvakinj, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka med Milanom in San Remom je prva spomladanska klasika. Lani se je na vrh zavihtel Matej Mohorič, ki bo skušal obraniti naslov, med tekmeci pa je tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.
Zanimivosti iz Andore, najmanjše države organizatorke tekem svetovnega pokala, ujamete v jutranjem športnem utrinku.
Deskarji so na predzadnji postaji svetovnega pokala tekmovali na Rogli. Tekma v Sloveniji je bila znova ena najbolj enakovrednih, kar sicer predstavlja eno večjih težav na tekmovanjih deskarjev v paralelnih disciplinah.
Po Alpskih smučarkah so tekme svetovnega pokala v Kranjski gori zaokrožili še smučarji. Utrinek tradicionalnega pokala Vitranc ujamete v jutranji športni zgodbi.
Razplet dveh enotedenskih kolesarskih dirk po Franciji in Italiji ponuja prvi slovenski kolesarski vrhunec sezone. Na dirki med Parizom in Nico je v boju za zmago Tadej Pogačar, na dirki med Tirenskim in Jadranskim morjem pa Primož Roglič. Kolesarski utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski gori, kjer jih čaka prvi od dveh veleslalomov tega konca tedna. Utrinek ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končano je nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. Vtise po enem največjih športnih tekmovanj strnemo v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so z moštveno tekmo zaokrožili nastope na svetovnem prvenstvu. Utrinek po enem najuspešnejših prvenstev za slovenske skakalce ujamete v jutranji zgodbi.
Ob zaključku svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so v ospredju tekme skalalcev na veliki napravi. Po posamično in pred moštveno tekmo utrinek iz Planice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Del svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so tudi prostovoljci. Prihajajo iz 22 držav, so nekakšna duša prvenstva in skrbijo tudi za dobro počutje obiskovalcev.
Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju so slovenski športniki v Planici prejeli prve kolajne. Jutranji utrinek iz Planice ujamete v športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v Planici je na vrsti dan s tremi končnimi odločitvami in začetek zgoščenega programa drugega tedna. Ob slabem obisku, ki je v javnosti in medijih postal osrednja tema - razumljivo in tudi upravičeno -, bi bil uspeh slovenskih športnikov toliko bolj dobrodošel.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju se je prevesilo v drugo polovico. Utrinek iz doline pod Poncami ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Spremljanje nordijskega svetovnega prvenstva v Planici je zahteven projekt tudi za radijsko ekipo. Neposredni radijski prenosi, izjave nastopajočih, pogovori z gosti, informativne vsebine, ustvarjanje podkasta ... Obsežna programska ponudba zahteva usklajeno delo, ki je pogosto velik izziv, večkrat pa tudi zabavno.
Slovenska reprezentanca je na sobotnih tekmah nordijskega svetovnega prvenstva pričakovala uvrstitve med najboljše. Ni se izšlo. Na končni rezultat je vplivalo veliko dejavnikov.
Svetovna prvenstva veljajo za izjemno barvite športne dogodke. Planiški center je v teh dneh postal globalna vas. Navijačev je manj od pričakovanj, največ pa Norvežanov.
Prvi tekmovalni dan je v Planici postregel s sprintersko kraljico in kraljem in ponudil razplet skakalne tekme skakalk. Kako je dan s prvimi končnimi odločitvami začrtal smernice prvenstvu, v jutranji športni zgodbi razmišlja Dare Rupar.
Neveljaven email naslov