Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletna univerzijada Gwangju 2015 se je začela ...
Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev
“Odličnost v umu in telesu” ni staro olimpijsko reklo, denimo iz časov Leona Štuklja ali Mira Cerarja, temveč moto Mednarodne univerzitetne športne zveze in posledično tudi univerzijad. Korejci so temu dodali še Razsvetlimo jutri. No, razsvetlili so tudi včeraj. Ognjemeti na slovesnosti ob odprtju so bolj spominjali na olimpijske igre kot na kakšno študentsko zabavo.
Korejski Gwangju od 3. do 14. julija gosti 28. poletno univerzijado. Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev.
Na poletnih univerzijadah je Slovenija osvojila 19 medalj, na zimskih kar 77. Pri nosilcih medalj na poletnih univerzijadah je zanimivo to, da so zlate medalje osvajali večinoma športniki, ki so študirali v ZDA: plavalca Sara Isakovič in Jernej Godec ter atletinja Brigita Langerholc. Blaž Medvešek je študij v ZDA le začel, nato se je vrnil v Slovenijo, telovadec Sašo Bertoncelj pa je edini v druščini dobitnikov zlatih medalj, ki ni študiral čez lužo. V Sloveniji je težko združevati vrhunski šport in študij. Večina od letošnjih udeležencev pravi, da študij in šport ne gresta nujno z roko v roki, a jim je oboje v veselje. In tu so lahko za zgled. Med slovenskimi udeleženci univerzijade so med drugim študentje strojništva, medicine, ekonomije, prava, farmacije in športa. Večina jih svoje študijske obveznosti opravlja redno.
Tekmovalka v športni gimnastiki Karmen Astrid Horvat, ki na univerzijadi tekmuje petič, je namreč doktorska študentka v Angliji. Pravi, da je pomembno, da se športnik razvija na čim več področjih. Zato se ji zdi univerzijada zelo pomembno tekmovanje. Najbrž ima prav, čeprav se v Sloveniji po mariborski odpovedi še vedno zdi, da so univerzijade posebne vrste “nebodigatreba”. Sicer pa je o združevanju športa in študija, ki gre lahko tudi zaporedno, ne vedno le vzporedno, v zadnjemu času brez univerzijade največ povedala Tina Maze. In njo je vredno poslušati.
Poletna univerzijada Gwangju 2015 se je začela ...
Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev
“Odličnost v umu in telesu” ni staro olimpijsko reklo, denimo iz časov Leona Štuklja ali Mira Cerarja, temveč moto Mednarodne univerzitetne športne zveze in posledično tudi univerzijad. Korejci so temu dodali še Razsvetlimo jutri. No, razsvetlili so tudi včeraj. Ognjemeti na slovesnosti ob odprtju so bolj spominjali na olimpijske igre kot na kakšno študentsko zabavo.
Korejski Gwangju od 3. do 14. julija gosti 28. poletno univerzijado. Na tekmovanju, ki združuje športnike študente, je letos rekordna udeležba, skoraj 12.000 tekmovalcev, med njimi je tudi 46 Slovencev.
Na poletnih univerzijadah je Slovenija osvojila 19 medalj, na zimskih kar 77. Pri nosilcih medalj na poletnih univerzijadah je zanimivo to, da so zlate medalje osvajali večinoma športniki, ki so študirali v ZDA: plavalca Sara Isakovič in Jernej Godec ter atletinja Brigita Langerholc. Blaž Medvešek je študij v ZDA le začel, nato se je vrnil v Slovenijo, telovadec Sašo Bertoncelj pa je edini v druščini dobitnikov zlatih medalj, ki ni študiral čez lužo. V Sloveniji je težko združevati vrhunski šport in študij. Večina od letošnjih udeležencev pravi, da študij in šport ne gresta nujno z roko v roki, a jim je oboje v veselje. In tu so lahko za zgled. Med slovenskimi udeleženci univerzijade so med drugim študentje strojništva, medicine, ekonomije, prava, farmacije in športa. Večina jih svoje študijske obveznosti opravlja redno.
Tekmovalka v športni gimnastiki Karmen Astrid Horvat, ki na univerzijadi tekmuje petič, je namreč doktorska študentka v Angliji. Pravi, da je pomembno, da se športnik razvija na čim več področjih. Zato se ji zdi univerzijada zelo pomembno tekmovanje. Najbrž ima prav, čeprav se v Sloveniji po mariborski odpovedi še vedno zdi, da so univerzijade posebne vrste “nebodigatreba”. Sicer pa je o združevanju športa in študija, ki gre lahko tudi zaporedno, ne vedno le vzporedno, v zadnjemu času brez univerzijade največ povedala Tina Maze. In njo je vredno poslušati.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
V Avstraliji se začenja sezona svetovnega prvenstva voznikov Formule 1. Zanimivosti pred začetkom nove sezone zberemo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo domači nogometni ligi in letos zanimivemu boju za evropska tekmovanja in naslov državnega prvaka.
Rokometašice Krima so odigrale zadnjo tekmo drugega dela lige prvakinj in s tem končale evropsko sezono, ki jo zaokrožujemo v jutranji Športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Smučarski skakalci začenjajo sklepni del svetovnega pokala. Na Norveškem bodo tekmovali nad Oslom, v Lillehammerju, Trondheimu in Vikersundu. Sklepnih deset dni svetovnega pokala pospremimo na Valu 202.
Končan je drugi del alpske hokejske lige z dvema slovenskima kluboma v končnici. Kakšni izhodišči so si izborili Jeseničani in hokejisti Olimpije, izveste v jutranji športni zgodbi.
Evropska nogometna zveza zaseda na kongresu v Amsterdamu, kjer je bil opravljen tudi žreb lige narodov. Zanimivosti povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Alpski smučarji so zaokrožili tridnevni program v Hinterstoderju. Veleslalomska tekma ni prinesla navdušenja slovenski reprezentanci, Žan Kranjec je izgubil majico vodilnega veleslalomista sezone. Kakšne možnosti ima najboljši slovenski smučar v boju za mali kristalni globus, izveste v jutranji športni zgodbi.
Motokrosisti so začeli novo sezono svetovnega prvenstva. Lansko je z novim naslovom zaznamoval Tim Gajser, kako je začel obrambo naslova, izveste v jutranji športni zgodbi.
V jadranski košarkarski ligi se razpleta odločilni del prvenstva tudi za slovenske klube. Krka lovi obstanek v ligi, Olimpija in Primorska vstopnico za polfinale.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov