Sodelujoče reprezentance na evropskem prvenstvu skušajo doseči čim boljši rezultat, olimpijske kvalifikacije, kolajno, naslov prvakov. Cilj gostiteljev skupine v Zagrebu je tudi pozitiven finančni izplen, ko bodo luči v zagrebški Areni v četrtek zvečer ugasnile. Ob tekmovalno-organizacijskem vidiku pa vsebino, smisel in sporočilnost prvenstvu dajejo tudi zgodbe ljudi. Čustvenih in obenem kultiviranih spremljevalcev tekem.

Mladenič iz Splita, z vaterpolsko čepico na glavi, odet v rdeče-bel dres najljubše ekipe je v soboto mirno spremljal prepevanje slovenske himne na nasprotni strani tribune, kjer je stalo 4000 slovenskih navijačev. Podobno je storila gospa v zelenem, z napisom držimo pesti za naše, ko sta dve tretjini dvorane glasno in ponosno zapeli himno Hrvaške. In tako so ravnali praktično vsi v dvorani. Pred dvorano in na tribunah pa niso bili redki pari, ko je bil eden v zeleni in drugi v kockasti majici.

Še več je bilo družin. Starši so otrokom privoščili nepozaben športni dan. Da bi izkusili utrip velikega tekmovanja, vzdušje, ko ubrano zapoje, ali pa zažvižga tribuna, in predvsem da bi v živo videli igralce, ki jih sicer videvajo na plakatu na steni otroške sobe. Številni od teh otrok trenirajo košarko, mnogi jo še bodo, in takšna doživetja bodo marsikoga dodatno motivirala. Nekaterim bo uspelo na poti do košarkarskih sanj, večini pa bo ukvarjanje z ekipnim športom pomembno pomagalo v vsakdanjem življenju. Na primer izkušnje sodelovanja, pridobljene vrednote in igrivost, kreativnost, ki jo prav tako spodbuja nekaj, kar je, očiščeno balasta, še vedno – igra.

Ta športna zgodba o obšportnem dogajanju je namenoma pozitivna. Res je, šport spremljajo korupcija, nacionalizmi, rasizem, kar je, če kaj, dokaz, kako zelo je šport odraz družbenih tokov, trendov razkroja, a tudi – napredka. Pozitiven pogled naj torej ne bo razumljen kot zanikanje stvarnost ali beg od realnosti. Ne, usodnejše dogajanje in šport se da spremljati sočasno, brez zapostavljanja prvega. Pri spremljanju iger gre za iskanje navdiha, spodbude, sporočila. Za iskanje zagona za pomembnejše in usodnejše vsakodnevne odločitve.

Košarkarska reprezentanca v teh dneh ponuja pripoved o oslabljeni, podcenjevani, tudi zaničevani majhni skupnosti, ki pa se kljub pomanjkljivostim teh zaveda, obenem pa ohranja ambicije, zdravo samozavest, ima jasno vizijo vodenja in se ne glede na vse ovire ne predaja vnaprej. Pripoved reprezentance je torej zgodba, katere sporočila širši skupnosti ne bi smelo biti pretežko razumeti. Mnogo težja so dejanja. A prav ta naj, namesto pretirane evforije ali negativizma, spodbujajo športne zgodbe.