V drugem polčasu tekme dveh veličin evropske košarke, Francije in Španije – ti dve državi imata v lasti zadnje tri evropske naslove,  sosedsko pa si nista najbolj simpatični, povrhu sta v zadnjih letih na usodnih tekmah redno druga drugi grenili življenje – je bilo navdušujoče.

Na košarkarski tekmi z rekordnim obiskom – pod evropsko streho se je nabralo skoraj 27.000 ljudi, morda tisoč ali dva neslišnih Špancev – in ko je šel drugi polčas po francoskih ritmih, je bilo tudi na tribunah peklensko. A kot se je na tem prvenstvu že nekajkrat zgodilo, v trenutkih, ko Francozom ne gre, je popolna tišina, da človek kar ne more verjeti, da je 27.000 ljudi lahko tako tiho. Neopazni so. Jih ni.

Tišine pa vam na radiu ne predvajamo radi.

Včeraj je bilo pravzaprav najboljše razpoloženje v tretji četrtini, ko so Francozi prepevali, ploskali, rajali. V odločilnih, usodnih trenutkih pa smo bili vsi na trnju. Tudi Tony Parker. Težko je verjeti, da košarkar, ki je bil štirikrat prvak NBA in tudi že najkoristnejši košarkar finala NBA, pa najkoristnejši košarkar zadnjega evropskega prvenstva v Sloveniji, zgreši kar 13 izmed 17 metov iz igre ter v podaljšku oba prosta meta. Evropsko prvenstvo v domovini ima dodatno človeško dimenzijo, poseben pritisk – konec koncev pa je tudi nekaj novega za Tonyja Parkerja, ki je na tem prvenstvu šele pri 33-ih letih odigral svojo prvo uradno tekmo v dresu francoske reprezentance v domovini. Do zdaj je nastopal le na prvenstvih v tujini.

Včeraj so Španci pokvarili predvideno francosko slavje ob obrambi naslova – tako kot so lani Francozi Špancem preprečili že sprogramirani veliki finale svetovnega prvenstva z izjemnimi Američani. Francozi niso šli na prvenstvo tako vzvišeno kot lani Španci, kljub vsemu pa so bili časopisni naslovi polni razmišljanj o zlatu ter o finalnem dvoboju Francije in Srbije. Francozi z edinim porazom ostajajo brez finala, Španci pa kljub dvema, na začetku tekmovanja, imajo kolajno, so v finalu in že na olimpijskih igrah.

Včeraj se je zgodilo še nekaj: ko so pol ure po koncu tekme zaradi slavja, pa morda tudi zaradi varnostne procedure v dvorani ostali le še španski navijači, so njihovi košarkarji prišli iz garderob in odšli kar na tribune ter se poveselili z vsemi. Redko videno.