Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Kolesarji imajo na dirki po Italiji prvi prost dan, ki sledi drugi izmed treh voženj na čas na letošnji italijanski pentlji. Zgodbo ob selitvi kolesarske karavane na sever ujamete v jutru na Valu 202.
S tekmo proti Švici se je za slovensko hokejsko reprezentanco začelo svetovno prvenstvo. V Latviji Rise v boju za obstanek med svetovno elito čaka še šest tekem.
V Laškem se končuje največji namiznoteniški turnir za športnike invalide na svetu, ki je hkrati med tekmovalci tudi najbolj priljubljen. Prireditelji vsako leto naredijo korak naprej k popolnosti, začetki pa so bili vse prej kot lahki.
Etape uvodnega tedena kolesarske dirke po Italiji so bile pisane na kožo sprinterjem in tekmovalcem, ki se pogosto udeležujejo pobegov. Zdaj je pred karavano prva gorska preizkušnja, na kateri bodo svoje karte razkrili osrednji favoriti za končno zmago.
Na svetovnem prvenstvu v judu je slovenska odprava v Katarju z nastopom nekdanje svetovne podprvakinje Andreje Leški porabila svojega zadnjega aduta za najvišja mesta. Dobro leto pred začetkom olimpijskih iger v Parizu se posvetimo svetovnemu vrhu in stanju slovenskega juda.
Smučarska zveza Slovenije je stoletnico delovanja zaznamovala s slavnostnim dogodkom, ki so se ga ob uglednih gostih udeležili številni nekdanji in zdajšnji uspešni športniki.
Odbojkarska reprezentanca se je zbrala prvič po septembru za novo sezono reprezentančnih dvobojev. Slovenija bo nastopala v Ligi narodov, na evropskem prvenstvu in v kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu prihodnje leto.
Po sobotnem začetku 106. kolesarske dirke po Italiji s prizorišča ponudimo zanimivosti in prve vtise.
Z zanimivostmi in utrinki podrobneje o finalu tekmovanja za slovenski nogometni pokal, v katerem sta se pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija.
V jutranjih športnih minutah podrobneje o začetku sezone v kraljici športa na najvišji ravni. Diamantna liga se je začela v glavnem mestu Katarja Dohi, ki gosti vse več velikih športnih dogodkov.
V Italiji je vse pripravljeno za začetek prve tritedenske kolesarske dirke v sezoni, edine, na kateri Slovenija še ni dosegla zmage. Na 106. izvedbi Gira bo med osrednjimi favoriti Primož Roglič, za slovenski pridih pa bo poleg njega skrbel še Jan Tratnik.
Slovenska hokejska reprezentanca je opravila zadnje treninge na domačem ledu. V sklepnem delu priprav na svetovno prvenstvo v Latviji igra prijateljske tekme na Madžarskem.
Po štirih dirkah letošnje sezone svetovnega prvenstva v formuli ena je podobno kot v lanski sezoni razvidno, da še vedno rahlo prednost uživa moštvo Red Bulla s svojima dirkačema Maxom Verstappnom in Sergiem Perezom.
Slovenska rokometna reprezentanca je uspešno končala kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo januarja prihodnje leto v Nemčiji. S štirimi zmagami v prvih štirih tekmah je Slovenija uvrstitev na turnir potrdila še pred iztekom kvalifikacij, tako da je selektor Uroš Zorman na zadnjih dveh tekmah nekaj več minut ponudil mlajši generaciji igralcev.
Z VN Hrvaške se je začela sezona svetovnega prvenstva spidvejistov, na katerem Slovenija že nekaj let nima svojega rednega predstavnika. Je pa povabilo prirediteljev še drugo leto zapovrstjo prejel Matej Žagar, najuspešnejši slovenski spidvejist, in na uvodni dirki sezone vnovič poskrbel za nekaj slovenskega pridiha.
Z relijem v Vipavski dolini se začenja že 32. sezona državnega prvenstva v reliju. Rok Turk, serijski državni prvak zadnjih let, bo lovil rekordni sedmi naslov, sicer pa je najbolj izenačene boje vnovič pričakovati v razredu dvokolesno gnanih dirkalnikov.
S finalno serijo med Celjankami in Kranjčankami se končuje državno prvenstvo košarkaric. Celjanke, ki lovijo že 19. naslov državnih prvakinj, imajo v svojih vrstah nekaj izvrstnih posameznic, ki bodo na junijskem domačem evropskem prvenstvu oblekle tudi reprezentančni dres.
Hitro razvijajoča se tehnologija prinaša v šport številne novosti. Tudi v delo športnih novinarjev. Izmenjava znanj in dobrih praks je največkrat povezana z največjimi športnimi projekti. Tehnološke zanimivosti, ki jih ponujajo olimpijske igre v Parizu, predstavimo v jutranji športni zgodbi.
Ob državnem prvenstvu v nogometu se končuje tudi pokalno tekmovanje, ki ima svojevrsten čar, saj predstavnikom iz nižjih lig omogoča dvoboje s klubi z najvišje domače ravni. Med četverico najboljših sta se v letošnji sezoni uvrstila kar dva kluba iz druge lige. Ob Aluminiju tudi Bistrica, ki je leto poprej igrala še v tretji slovenski ligi, v polfinalu pokalnega tekmovanja pa izzvala Maribor, ki je z devetimi naslovi najuspešnejše moštvo.
Neveljaven email naslov