Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Vse bliže so olimpijske igre v Pekingu, vse bolj pod drobnogledom slovenski olimpijci, ki so se tudi prejšnji konec tedna merili na tekmah za svetovni pokal. Utrinke iz Kitzbuehela, v katerem so se smučarji kar dvakrat pomerili na slovitem smuku, boste ujeli v jutranji športni zgodbi.
Tako kot alpski smučarji v Kitzbuehelu so tudi alpske smučarke na tradicionalnem prizorišču tekem za svetovni pokal. Cortina d'Ampezzo vselej ponudi zanimive tekme, tokrat še zanimivejše v luči prihajajočih olimpijskih iger.
Kitzbuehel je eden vsakoletnih zimskih športnih vrhuncev. V Avstrijskem zimskošportnem središču se vsako leto zbere rekordno število gledalcev. Letos tribune samevajo, smuk pa ohranja spektakularnost in s tem posebnost v programu svetovnega pokala.
Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je odigrala uvodno tekmo evropskega prvenstva na Nizozemskem. V zimskih mesecih pozornost nogometne javnosti vsaj za trenutek ujamejo reprezentanti v dvoranskem nogometu. Utrinek s prizorišča v jutranji športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so odigrali prvo evropsko tekmo v letošnji sezoni. Moštvu se je pridružil Zoran Dragič, ki je odigral prvo tekmo v dresu Cedevite Olimpije.
Zakopane so v zahtevnih epedimioloških časih gostile ne samo skakalce, ampak tudi gledalce na tekmah za svetovni pokal. O vzdušju, navdušenju in še čem več v jutranji športni zgodbi.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so slovenski rokometaši odigrali drugo tekmo predtekmovanja. Tekmo proti svetovnim prvakom Dancem. Zanimivosti iz Debrecena ujamete v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Zimski športniki se pripravljajo na olimpijske igre v Pekingu. Biatlonci bodo morali po tekmah v Ruhpoldingu določiti potnike za igre ob kitajskem zidu. Zanimivosti s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Po uvodni tekmi slovenske rokometne reprezentance v jutranji športni zgodbi na Valu 202 ponudimo vpogled v začetek evropskega prvenstva, ki ga gostita Madžarska in Slovaška.
Alpske smučarke so znova v Kranjski Gori, klasično prizorišče ženskih tekem za svetovni pokal na Pohorju se že vrsto let ubada s pomanjkanjem snega, v jutranji športni zgodbi ugotavljamo, kako to vpliva na stalni slovenski termin na koledarju svetovnega pokala.
Končana je 70. novoletna skakalna turneja. Smučarski skakalci bodo izjemoma ostali v Bischofshofnu še na dveh tekmah prihajajočega konca tedna.
Alpski smučarji in smučarke so se v Zagrebu pomerili na dveh nočnih slalomih za svetovni pokal. Čeprav vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, pa je organizatorjem uspelo izpeljati eno redkih mestnih tekem. Zlata lisica se recimo znova seli v Kranjsko Goro. Podobnosti bomo poiskali v jutranji športni zgodbi.
Končana je novoletna tekaška turneja v dolini Fiemme. Z najboljšo uvrstitvijo Anamarije Lampič, ki začenja priprave na olimpijske igre v Pekingu. Zanimivosti ob koncu deset dnevnega tekmovanja povzemamo v jutranji športni zgodbi.
Po polovici novoletne skakalne turneje se je izoblikovalo jedro, ki se bo na avstrijskem delu turneje pomerilo za zlatega orla. Kdo ostaja v boju za eno najpomembnejših vsakoletnih lovorik, izveste v jutranji športni zgodbi.
Smučarske skakalke prvič tekmujejo ob prehodu v novo koledarsko leto. Silvesterska turneja, kot so poimenovali tekmi na zadnji dan starega in prvi dan novega leta, ponuja vrsto zanimivih zgodb, eno ujamete v jutru na Valu 202.
Iztekajoče se leto je prineslo veliko slovenskih športnih podvigov. Prvič ima Slovenija tri aktualne olimpijske prvake, padali so mejniki v številnih športih, oblikujejo se slovenske globalne športne zvezde. Leto zaokrožujemo v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdrfu se je začela jubilejna 70. novoletna skakalna turneja, z zanimivostmi ob začetku jubileja postrežemo v jutranji športni zgodbi.
Ekipni sprint je postal stalna disciplina velikih tekmovanj, v svetovnem pokalu pa je le redko na sporedu prirediteljev. Mestno prizorišče v Dresdnu je stalno prizorišče tovrstne preizkušnje. Zanimivosti mestnih sprintov bomo prepletli v jutranji športni zgodbi.
V svetu alpskega smučanja so smukaške proge nekaj posebnega, med vsemi sta v svetovnem pokalu najbolj znana Kitzbuehel in Wengen, ob njun bok pa sodi še klasična proga Saslong v italijanskih Dolomitih. Zanimivosti boste izvedeli v jutranji športni zgodbi.
Deskarji alpskega sloga imajo pred novim letom zgoščen program tekem za svetovni pokal. V Dolomitih smo ujeli karavno, ki odstopa od večine zimskih v svetovnih pokalih.
Neveljaven email naslov