Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se pospešeno pripravlja na domače evropsko prvenstvo. Košarkarice, ki so se po Madžarski še dvakrat pomerile s Hrvaško, so vstopile v drugi del pripravljalnega obdobja.
Z mitingom na Ptuju se je začela domača sezona kraljice športa na prostem. Na uvodnem mitingu je sodeloval prvi zvezdnik slovenske atletike, metalec diska Kristjan Čeh, ki ima tudi v letošnji sezoni visoke cilje.
Slovenski hokejisti so s tekmo proti Kazahstanu končali nastope na svetovnem prvenstvu v Rigi in se po neuspešnem boju za obstanek poslavljajo od elitne skupine.
S turnirjem najboljše četverice se je v Kaunasu končala sezona najelitnejšega košarkarskega klubskega tekmovanja na stari celini. V jutranjih športnih minutah se posvetimo razpletu in zmagovalcih evrolige.
S tekmami zadnjega, 36. kroga se je sklenila sezona domačega prvenstva v nogometu. Državni naslov so si še pred tem zagotovili nogometaši Olimpije, izidi zadnjih tekem pa so vplivali na odločitve o tem, kateri klubi bodo nastopali v evropskih tekmovanjih in katero moštvo se poslavlja od elitne prvoligaške druščine.
S prvo gorsko etapo v Alpah, ki se je končala v švicarskem smučarskem središču Crans Montani, se je za osrednje favorite na kolesarski dirki po Italiji začel boj za končno zmago.
Slovenske hokejiste na svetovnem prvenstvu v boju za obstanek med elito čakajo še tri tekme. Nasprotniki bodo Latvijci, Slovaki in Kazahstanci.
V jutranjih športnih minutah podrobneje o košarki onkraj Atlantika in naboru lige NBA. Na letošnjem seznamu sta tudi dva Slovenca.
Po tekmah z velesilama Švico in Kanado se je slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu elitne skupine pomerila z Norveško, neposrednim tekmecem v boju za obstanek.
Na slavnostni prireditvi Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije so podelili nagrade najboljšim nogometašem in trenerjem letošnje sezone državnega prvenstva.
Kolesarji imajo na dirki po Italiji prvi prost dan, ki sledi drugi izmed treh voženj na čas na letošnji italijanski pentlji. Zgodbo ob selitvi kolesarske karavane na sever ujamete v jutru na Valu 202.
S tekmo proti Švici se je za slovensko hokejsko reprezentanco začelo svetovno prvenstvo. V Latviji Rise v boju za obstanek med svetovno elito čaka še šest tekem.
V Laškem se končuje največji namiznoteniški turnir za športnike invalide na svetu, ki je hkrati med tekmovalci tudi najbolj priljubljen. Prireditelji vsako leto naredijo korak naprej k popolnosti, začetki pa so bili vse prej kot lahki.
Etape uvodnega tedena kolesarske dirke po Italiji so bile pisane na kožo sprinterjem in tekmovalcem, ki se pogosto udeležujejo pobegov. Zdaj je pred karavano prva gorska preizkušnja, na kateri bodo svoje karte razkrili osrednji favoriti za končno zmago.
Na svetovnem prvenstvu v judu je slovenska odprava v Katarju z nastopom nekdanje svetovne podprvakinje Andreje Leški porabila svojega zadnjega aduta za najvišja mesta. Dobro leto pred začetkom olimpijskih iger v Parizu se posvetimo svetovnemu vrhu in stanju slovenskega juda.
Smučarska zveza Slovenije je stoletnico delovanja zaznamovala s slavnostnim dogodkom, ki so se ga ob uglednih gostih udeležili številni nekdanji in zdajšnji uspešni športniki.
Odbojkarska reprezentanca se je zbrala prvič po septembru za novo sezono reprezentančnih dvobojev. Slovenija bo nastopala v Ligi narodov, na evropskem prvenstvu in v kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijske igre v Parizu prihodnje leto.
Po sobotnem začetku 106. kolesarske dirke po Italiji s prizorišča ponudimo zanimivosti in prve vtise.
Z zanimivostmi in utrinki podrobneje o finalu tekmovanja za slovenski nogometni pokal, v katerem sta se pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija.
Neveljaven email naslov