Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hokejsko dogajanje pri nas je že od nekdaj najbolj pestro v aprilu. Tudi tokrat je za zdaj v ospredju boj za prvenstveno zvezdico, kateri so po vnovični zmagi z 1:0 bliže jeseniški igralci. Toda za končni uspeh bodo morali doseči še eno zmago. Bodo pa imeli zaključni plošček v svoji dvorani v četrtek zvečer.
Pristaši Jesenic, ki so bili sinoči Pod Rožnikom, so navkljub delovnemu tednu rajali še pozno v noč in se že pripravljajo na končno slavje v četrtkovem večeru. Ampak naprej bo treba skočiti, nato pa reči hop. Fantje iz rdeče garderobe so se vsi v en glas sinoči strinjali, da je bila tudi sreča na njihovi strani. Ampak v športu je vedno tako, da je sreča naklonjena tistemu, ki jo bolje izziva. Na koncu je vedno pomemben le končni izid, ki je izpisan na semaforju.
Po osmem izvajanju kazenskih strelov, ko sta vratarja Roy in mladi Us ves čas dokazovala svoje izjemne sposobnosti, se je začelo rdeče slavje. Da bo Kanadčan v vratih Olimpije eden najpomembnejših členov v vrstah zeleno-belih, se je vedelo že lep čas, saj je bil tudi v avstrijskem prvenstvu med vidnejšimi člani ljubljanske zasedbe. Mladi Kranjčan, ki je še najstnik, pa je v jeseniških vratih priložnost dobil šele v končnici in se je izkazal dobesedno na vsaki tekmi, ko je bil v golu državnih prvakov. Zadnji dve tekmi je mrežo ohranil nedotaknjeno, podobno je bilo tudi ob odločilni tekmi v polfinalu s prebujenimi Celjani. Žan Us pa je ob vsem ogromno delo opravil tudi ob gostovanju v knežjem mestu, ko so se na temelju njegovih obramb Gorenjci prebili do podaljška, kjer je bil uspešen Urban Sodja. Že tedaj so železarji izzivali usodo in na koncu uspeli. Podobno je bilo sinoči, z enim golom prednosti pa so dobili tudi domačo finalno tekmo.
Mnogi ob kakovosti, ki jo vidimo na ledeni ploskvi, zmajujejo z glavami in si želijo nekdanjih časov. Vsi na tribunah pa pozabljajo, da so se z realnostjo morali najprej spoprijeti fantje v garderobi in na ledeni ploskvi.
Vložek v hokej in v naš šport nasploh je precej nižji kot denimo desetletje nazaj in posledično je tudi kvaliteta taka kot je. Fantom je potrebno zaploskati in jim dati spodbudo za to, kar počnejo, saj so v jeseniškem taboru že napovedani številni odhodi v tekmovalni pokoj po tej sezoni. In to ne glede na to, ali bo zvezdica zasijala v Podmežakli ali ne. In tudi morebitno vnovično odprtje avstrijskih vrat jih ne bo prepričalo.
V prenovljeni dvorani, ki zdaj nima tako kakovostne vsebine, kot jo je imela nekdanja, ki jo je že močno načel zob časa, se za svetovno prvenstvo skupine B v teh dneh pripravljajo slovenski hokejski Risi. Že podatek, koliko igralcev iz tabora obeh finalistov bo zaigralo na Poljskem, bo razkril marsikaj o moči obeh kolektivov, ki se že nekaj sezon ubadata s številnimi težavami, ki so tako enim kot drugim vzklile na domačem dvorišču. Koliko se bodo te težave poznale v prihodnosti tudi v reprezentančnih okvirih, pa niti ne mislim razpravljati, da ne bo kdo rekel, da vlečemo črne oblake nad slovenski hokej v mesecu tako pomembnih odločitev, ki so pred tremi slovenskimi reprezentancami.
Ženska vrsta se namreč v teh dneh na Bledu meri za obstanek v skupini D, mladinci pa bodo v Asiagu poskušali obstati v tretjem razredu svetovnega hokeja. Zelo nazorno je ob zboru reprezentance včeraj ob vprašanju, kaj meni o nasprotnikih v pripravljalnem obdobju, dejal Jan Urbas.
Igramo s tistimi, ki jih dobimo – očitno nam 7. mesto v Sočiju ni veliko pomagalo.
Kruto, ampak resnično, zelo spodbudno pa bi bilo, da bi morebiten nadaljnji padec našega hokeja zdaj res dokončno zaustavili. To je še točka, ki obeta vrnitev v nekdanje okvire. Ko bo šlo še niže, bo vrnitev iz tedna v teden težja. Konkurenca na mednarodni ravni se ne ozira na naše probleme in najmanj na klubski ravni že drvi mimo nas kot hitri vlak. Ko se bo to zgodilo še reprezentanci, bomo obstali na svoji postaji.
Hokejsko dogajanje pri nas je že od nekdaj najbolj pestro v aprilu. Tudi tokrat je za zdaj v ospredju boj za prvenstveno zvezdico, kateri so po vnovični zmagi z 1:0 bliže jeseniški igralci. Toda za končni uspeh bodo morali doseči še eno zmago. Bodo pa imeli zaključni plošček v svoji dvorani v četrtek zvečer.
Pristaši Jesenic, ki so bili sinoči Pod Rožnikom, so navkljub delovnemu tednu rajali še pozno v noč in se že pripravljajo na končno slavje v četrtkovem večeru. Ampak naprej bo treba skočiti, nato pa reči hop. Fantje iz rdeče garderobe so se vsi v en glas sinoči strinjali, da je bila tudi sreča na njihovi strani. Ampak v športu je vedno tako, da je sreča naklonjena tistemu, ki jo bolje izziva. Na koncu je vedno pomemben le končni izid, ki je izpisan na semaforju.
Po osmem izvajanju kazenskih strelov, ko sta vratarja Roy in mladi Us ves čas dokazovala svoje izjemne sposobnosti, se je začelo rdeče slavje. Da bo Kanadčan v vratih Olimpije eden najpomembnejših členov v vrstah zeleno-belih, se je vedelo že lep čas, saj je bil tudi v avstrijskem prvenstvu med vidnejšimi člani ljubljanske zasedbe. Mladi Kranjčan, ki je še najstnik, pa je v jeseniških vratih priložnost dobil šele v končnici in se je izkazal dobesedno na vsaki tekmi, ko je bil v golu državnih prvakov. Zadnji dve tekmi je mrežo ohranil nedotaknjeno, podobno je bilo tudi ob odločilni tekmi v polfinalu s prebujenimi Celjani. Žan Us pa je ob vsem ogromno delo opravil tudi ob gostovanju v knežjem mestu, ko so se na temelju njegovih obramb Gorenjci prebili do podaljška, kjer je bil uspešen Urban Sodja. Že tedaj so železarji izzivali usodo in na koncu uspeli. Podobno je bilo sinoči, z enim golom prednosti pa so dobili tudi domačo finalno tekmo.
Mnogi ob kakovosti, ki jo vidimo na ledeni ploskvi, zmajujejo z glavami in si želijo nekdanjih časov. Vsi na tribunah pa pozabljajo, da so se z realnostjo morali najprej spoprijeti fantje v garderobi in na ledeni ploskvi.
Vložek v hokej in v naš šport nasploh je precej nižji kot denimo desetletje nazaj in posledično je tudi kvaliteta taka kot je. Fantom je potrebno zaploskati in jim dati spodbudo za to, kar počnejo, saj so v jeseniškem taboru že napovedani številni odhodi v tekmovalni pokoj po tej sezoni. In to ne glede na to, ali bo zvezdica zasijala v Podmežakli ali ne. In tudi morebitno vnovično odprtje avstrijskih vrat jih ne bo prepričalo.
V prenovljeni dvorani, ki zdaj nima tako kakovostne vsebine, kot jo je imela nekdanja, ki jo je že močno načel zob časa, se za svetovno prvenstvo skupine B v teh dneh pripravljajo slovenski hokejski Risi. Že podatek, koliko igralcev iz tabora obeh finalistov bo zaigralo na Poljskem, bo razkril marsikaj o moči obeh kolektivov, ki se že nekaj sezon ubadata s številnimi težavami, ki so tako enim kot drugim vzklile na domačem dvorišču. Koliko se bodo te težave poznale v prihodnosti tudi v reprezentančnih okvirih, pa niti ne mislim razpravljati, da ne bo kdo rekel, da vlečemo črne oblake nad slovenski hokej v mesecu tako pomembnih odločitev, ki so pred tremi slovenskimi reprezentancami.
Ženska vrsta se namreč v teh dneh na Bledu meri za obstanek v skupini D, mladinci pa bodo v Asiagu poskušali obstati v tretjem razredu svetovnega hokeja. Zelo nazorno je ob zboru reprezentance včeraj ob vprašanju, kaj meni o nasprotnikih v pripravljalnem obdobju, dejal Jan Urbas.
Igramo s tistimi, ki jih dobimo – očitno nam 7. mesto v Sočiju ni veliko pomagalo.
Kruto, ampak resnično, zelo spodbudno pa bi bilo, da bi morebiten nadaljnji padec našega hokeja zdaj res dokončno zaustavili. To je še točka, ki obeta vrnitev v nekdanje okvire. Ko bo šlo še niže, bo vrnitev iz tedna v teden težja. Konkurenca na mednarodni ravni se ne ozira na naše probleme in najmanj na klubski ravni že drvi mimo nas kot hitri vlak. Ko se bo to zgodilo še reprezentanci, bomo obstali na svoji postaji.
Sem ter tja se pojavi informacija, nepredvidena situacija, ali pa zgolj sprememba v družbi, ki generira odziv širše javnosti. Vsako leto izbirajo besedo leta, naredijo analize najbolj iskanih besednih zvez in včerajšnja je zagotovo Peter Prevc. Eden najboljših slovenskih zimskih športnikov se je odločil, da ob koncu letošnje sezone po 15 letih sklene svojo športno pot. Šport je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Šport ima posebno moč, velikokrat nacionalni naboj. Uspehi posameznika postanejo naše zmage. Delimo veselje. Ne samo s tistimi, ki zmagujejo, tudi s prijatelji, znanci in celo popolnimi neznanci, ki se zgrinjajo ob tekmovališča. Pravzaprav je šport z globalizacijo in umestitvijo najprej na televizijske ekrane, v sodobnem času pa še na vse vrste omrežij, postal eden prvih resničnostnih šovov. Hkrati tudi eden najbolj kredibilnih, saj so pravila jasno določena, tradicija pa samo podkrepi vrednost posameznika. Včeraj je slovo napovedal eden osrednjih likov slovenskega športnega resničnostnega šova. Zato je bilo ozračje nabito s čustvi, zato so bili zares redki, ki se jim ni solzilo oko, ko se je Peter zahvalil svoji družini s cmokom v grlu in zavedanjem, da vlogo športnega zvezdnika menja za življenje, po katerem je hrepenel več kot desetletje. 15 let tekmovanj v svetovnem pokalu. Več kot polovico dni v letu športniki preživijo na poti, pripravah in tekmovanjih, kar jim onemogoča običajno življenje. Vse prednosti, ki jih prinašajo prepoznavnost, zaslužek in uspehi pa imajo tudi veliko temnih plati. Tistih, ki se dogajajo v zakulisju resničnostnega šova, tistih, ki so prikrite z željo, da so športni junaki to, kar so. Ponos naroda, idoli mladine, navdih množic in veselje vseh nas. Začetno igrivost in veselje zamenjajo odgovornost, tudi bremena. Ob takšnih slovesih, letos se obeta še eden, ko se bo poslovil kapetan zlatih košarkarjev, se poraja veliko vprašanj, največ ravno osrednjim akterjem, ki si največkrat želijo povsem preprostih stvari. Peter Prevc bo še 46 dni profesionalni športnik. V Planici, kamor je povabil na sklepno zabavo, bo delil avtograme in fotografije, ko pa ga boste čez leto uzrli z otroki na smučišču, s prijatelji na kolesu ali v trgovini, pa mu namesto, da ga prosite za sliko, raje preprosto zaželite lep dan.
Za smučarskimi skakalkami in skakalci je skupni konec tedna svetovnega pokala. Oboji so vrhunske uvrstitve lovili v Willingenu. Za skakalke se bo sezona prihodnji teden nadaljevala v Romuniji, moški del skakalne karavane pa se bo preselil v Združene države.
Rokometašice Krima na najelitnejšem klubskem tekmovanju lovijo končnico. Po včerajšnji tekmi proti Ikastu jih v rednem delu sezone čakata še gostovanje na Danskem pri Esbjergu in domača tekma proti poljski ekipi iz Lubina.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se za tekmovalke in tekmovalce nadaljuje v Willingenu. V Nemčiji bosta konec tedna v obeh konkurencah posamični tekmi. V moški v skupnem seštevku vrh zaseda Avstrijec Stefan Kraft, v ženski pa se bo poskušala z dobrimi skoki v vodstvu še utrditi Nika Prevc.
Na slavnostni prireditvi Planinske zveze Slovenije so včeraj v Ljubljani podelili priznanja najboljšim plezalcem in alpinistom preteklega leta.
Zadnji odigrani krog državnega odbojkarskega prvenstva je postregel z derbijema najboljših ekip v moški in ženski konkurenci.
V športni zgodbi podrobneje o zadnjem krogu rednega dela državnega prvenstva in derbiju večnih tekmecev, Olimpije in Jesenic, po katerem sta znana tudi oba finalista hokejskega prvenstva.
Sezona za alpske smučarke se nadaljuje z veleslalomsko tekmo na Kronplatzu. Prizorišče na južnem Tirolskem ni znano le po svojem smučišču, nedaleč stran stanuje teniški igralec Jannik Sinner, zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije.
Na Kulmu se je z včerajšnjo ekipno tekmo končalo 28. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. O zanimivostih s prvenstva, kot tudi o lovcih na daljave, ki so najbolj zaznamovali tekmovanje, več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na Ljubnem ob Savinji bo danes še druga tekma smučarskih skakalk, ki najbolj izkušenim v slovenskem taboru predstavlja enega od vrhuncev zime, najmlajšim pa priložnost dokazati se v konkurenci najboljših na svetu.
Ženski del karavane svetovnega pokala v alpskem smučanju se mudi v Cortini d' Ampezzo, na enem od najlepših smučišč v Dolomitih. To je eno od najuspešnejših tudi za Ilko Štuhec, saj je tu že šestkrat stala na zmagovalnem odru.
Karavana deskarjev na snegu se je ustavila pri nas na Rogli, kjer so se najboljši na progi Jasa pomerili v paralelnem veleslalomu. Za slovenske predstavnike je bila domača tekma vrhunec letošnje sezone.
Na prvem turnirju za grand slam v sezoni so se začeli polfinalni boji. V moški konkurenci največ možnosti za zmago pripisujejo Novaku Đokoviću, v ženski pa ni izrazite favoritinje.
Po Wengnu in Kitzbühlu so se alpski smučarji v slalomu pomerili še v Schladmingu, kjer vsako leto poskrbijo za prav poseben nočni spektakel.
Slovenska rokometna reprezentanca se bo na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva pomerila z aktualno svetovno prvakinjo Dansko.
Slovenska reprezentanca drugi del evropskega prvenstva v Nemčiji končuje s tekmo proti Danski, po kateri bosta znana polfinalista iz skupine v Hamburgu.
Z drugo tekmo v Zakopanah se bo danes končala poljska turneja, novost v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.
Slovenske rokometaše v drugem delu evropskega prvenstva v Nemčiji čakata še tekmi proti Nizozemski in Danski, ki bosta odločali o tem, kako visoko lahko posežejo.
Biatlonci in biatlonke nastopajo v Anterselvi na Južnem Tirolskem, ki je za tekmovalke in tekmovalce zadnje prizorišče svetovnega pokala pred odhodom na svetovno prvenstvo na Češkem.
Neveljaven email naslov