Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je bilo včeraj v Krškem precej manj obiskovalcev, kot smo jih ob ovalu stadiona Matije Gubca videli v prejšnjih letih, pa je za nami nov izjemen športni spektakel v obubožanem slovenskem športnem okolišu. Vsem, ki so se v Krškem zgolj osem mesecev po zadnji Veliki nagradi motociklistov brez zavor znova podali v lov za denarjem, ki je omogočil izvedbo, velja le stisniti roko, da še imajo voljo za kaj takega.
Obenem so v teh dneh večkrat poudarili, da bi s svojo prireditvijo radi sledili največjemu slovenskemu športnemu prazniku, ki ga vsako leto v marcu doživljamo v Planici. In dirka v Krškem je nedvomno v tem rangu. Planice seveda ne bo nikdar dosegla po denarju, ki se nabere v blagajni, niti po obisku, kar je seveda nemogoče. Toda Krčani so si za zgled vzeli najboljše in odkar se poskušajo v okolišu, kjer so vsi bogatejši od njih, so pri svojem početju zelo uspešni.
Dva dneva ob Savi sta bila znova pravi motoristični praznik. Edino, kar je znova manjkalo, je bil domači uspeh. Toda prva dama dirke v Krškem Violeta Freeland je zmago dosegla že na začetku tedna, ko je brez vseh slepomišenj dejala, da dokler imamo tako dobrega dirkača, kot je Matej Žagar, bi bil pravi zločin, da mu ne bi omogočili dirkanja tudi na domačem ovalu. Pa čeprav Matej prihaja iz ljubljanskega kluba in ne domačega krškega. Gospa Freelandova je zares presegla nekaj okvirov, ki jih v našem okolju težko presežejo mnogi.
Če si je kdo uspeha želel sinoči, je to nedvomno Matej Žagar, ki pa je na koncu Krško znova zapuščal s sklonjeno glavo. Kot kaže za sabo nima dirkača, ki bi šel po njegovi poti in veliko vprašanje bo, kakšen bo stik našega speedwaya s svetovnim vrhom, ko bo Matej Žagar rekel: “Dovolj je.”
Ima pa slovenski moto šport še enega junaka. Fanta, ki šele prihaja, ki je šele najstnik. Med slovenskima asoma dveh koles na bencinski pogon je kar 14 let razlike. Saj veste, govorim o Timu Gajserju, ki je tudi včeraj na kvalifikacijah VN Latvije v motokrosu vse precej izkušenejše fante pustil za sabo. Upamo, da bo tudi Tim Gajser imel nekdaj možnost, da bo nastopil na domači VN Slovenije. Oče Bogo je to že obljubil in zdaj se vse postavlja tako, da je očitno od prvega dne imel prav, ko je trdil, da je njegov sin fant iz pravega testa – fant za naslov najboljšega na svetu.
Tim Gajser ima veliko prednost pred Matejem Žagarjem že zdaj. Sedi namreč na tovarniškem motorju. Teh pravil v speedwaju enostavno ni, pa čeprav so fantje z ovalov za svoje nastopanje vsaj malo nagrajeni po vsaki dirki.
Motokrosisti morajo v povezavi z denarjem zgolj plačevati startnine, ki znašajo 1.000 evrov. Vse drugo je stvar pogodbe z moštvom. Koliko je ob obeh omenjenih dirkačih slovenskih pokroviteljev, ne bom načenjal v tem jutru delavskega praznika. Na srečo pa jima ob strani stoji vsaj slovenska krovna organizacija, ki ob vseh nas voznikih skrbi tudi za slovenski motociklistični šport.
Čeprav je bilo včeraj v Krškem precej manj obiskovalcev, kot smo jih ob ovalu stadiona Matije Gubca videli v prejšnjih letih, pa je za nami nov izjemen športni spektakel v obubožanem slovenskem športnem okolišu. Vsem, ki so se v Krškem zgolj osem mesecev po zadnji Veliki nagradi motociklistov brez zavor znova podali v lov za denarjem, ki je omogočil izvedbo, velja le stisniti roko, da še imajo voljo za kaj takega.
Obenem so v teh dneh večkrat poudarili, da bi s svojo prireditvijo radi sledili največjemu slovenskemu športnemu prazniku, ki ga vsako leto v marcu doživljamo v Planici. In dirka v Krškem je nedvomno v tem rangu. Planice seveda ne bo nikdar dosegla po denarju, ki se nabere v blagajni, niti po obisku, kar je seveda nemogoče. Toda Krčani so si za zgled vzeli najboljše in odkar se poskušajo v okolišu, kjer so vsi bogatejši od njih, so pri svojem početju zelo uspešni.
Dva dneva ob Savi sta bila znova pravi motoristični praznik. Edino, kar je znova manjkalo, je bil domači uspeh. Toda prva dama dirke v Krškem Violeta Freeland je zmago dosegla že na začetku tedna, ko je brez vseh slepomišenj dejala, da dokler imamo tako dobrega dirkača, kot je Matej Žagar, bi bil pravi zločin, da mu ne bi omogočili dirkanja tudi na domačem ovalu. Pa čeprav Matej prihaja iz ljubljanskega kluba in ne domačega krškega. Gospa Freelandova je zares presegla nekaj okvirov, ki jih v našem okolju težko presežejo mnogi.
Če si je kdo uspeha želel sinoči, je to nedvomno Matej Žagar, ki pa je na koncu Krško znova zapuščal s sklonjeno glavo. Kot kaže za sabo nima dirkača, ki bi šel po njegovi poti in veliko vprašanje bo, kakšen bo stik našega speedwaya s svetovnim vrhom, ko bo Matej Žagar rekel: “Dovolj je.”
Ima pa slovenski moto šport še enega junaka. Fanta, ki šele prihaja, ki je šele najstnik. Med slovenskima asoma dveh koles na bencinski pogon je kar 14 let razlike. Saj veste, govorim o Timu Gajserju, ki je tudi včeraj na kvalifikacijah VN Latvije v motokrosu vse precej izkušenejše fante pustil za sabo. Upamo, da bo tudi Tim Gajser imel nekdaj možnost, da bo nastopil na domači VN Slovenije. Oče Bogo je to že obljubil in zdaj se vse postavlja tako, da je očitno od prvega dne imel prav, ko je trdil, da je njegov sin fant iz pravega testa – fant za naslov najboljšega na svetu.
Tim Gajser ima veliko prednost pred Matejem Žagarjem že zdaj. Sedi namreč na tovarniškem motorju. Teh pravil v speedwaju enostavno ni, pa čeprav so fantje z ovalov za svoje nastopanje vsaj malo nagrajeni po vsaki dirki.
Motokrosisti morajo v povezavi z denarjem zgolj plačevati startnine, ki znašajo 1.000 evrov. Vse drugo je stvar pogodbe z moštvom. Koliko je ob obeh omenjenih dirkačih slovenskih pokroviteljev, ne bom načenjal v tem jutru delavskega praznika. Na srečo pa jima ob strani stoji vsaj slovenska krovna organizacija, ki ob vseh nas voznikih skrbi tudi za slovenski motociklistični šport.
Slovenska nogometna reprezentanca začenja kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu na gostovanju v Kazahstanu. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so odigrale prvo izločilno tekmo lige prvakinj, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka med Milanom in San Remom je prva spomladanska klasika. Lani se je na vrh zavihtel Matej Mohorič, ki bo skušal obraniti naslov, med tekmeci pa je tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.
Zanimivosti iz Andore, najmanjše države organizatorke tekem svetovnega pokala, ujamete v jutranjem športnem utrinku.
Deskarji so na predzadnji postaji svetovnega pokala tekmovali na Rogli. Tekma v Sloveniji je bila znova ena najbolj enakovrednih, kar sicer predstavlja eno večjih težav na tekmovanjih deskarjev v paralelnih disciplinah.
Po Alpskih smučarkah so tekme svetovnega pokala v Kranjski gori zaokrožili še smučarji. Utrinek tradicionalnega pokala Vitranc ujamete v jutranji športni zgodbi.
Razplet dveh enotedenskih kolesarskih dirk po Franciji in Italiji ponuja prvi slovenski kolesarski vrhunec sezone. Na dirki med Parizom in Nico je v boju za zmago Tadej Pogačar, na dirki med Tirenskim in Jadranskim morjem pa Primož Roglič. Kolesarski utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski gori, kjer jih čaka prvi od dveh veleslalomov tega konca tedna. Utrinek ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končano je nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. Vtise po enem največjih športnih tekmovanj strnemo v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so z moštveno tekmo zaokrožili nastope na svetovnem prvenstvu. Utrinek po enem najuspešnejših prvenstev za slovenske skakalce ujamete v jutranji zgodbi.
Ob zaključku svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so v ospredju tekme skalalcev na veliki napravi. Po posamično in pred moštveno tekmo utrinek iz Planice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Del svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so tudi prostovoljci. Prihajajo iz 22 držav, so nekakšna duša prvenstva in skrbijo tudi za dobro počutje obiskovalcev.
Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju so slovenski športniki v Planici prejeli prve kolajne. Jutranji utrinek iz Planice ujamete v športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v Planici je na vrsti dan s tremi končnimi odločitvami in začetek zgoščenega programa drugega tedna. Ob slabem obisku, ki je v javnosti in medijih postal osrednja tema - razumljivo in tudi upravičeno -, bi bil uspeh slovenskih športnikov toliko bolj dobrodošel.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju se je prevesilo v drugo polovico. Utrinek iz doline pod Poncami ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Spremljanje nordijskega svetovnega prvenstva v Planici je zahteven projekt tudi za radijsko ekipo. Neposredni radijski prenosi, izjave nastopajočih, pogovori z gosti, informativne vsebine, ustvarjanje podkasta ... Obsežna programska ponudba zahteva usklajeno delo, ki je pogosto velik izziv, večkrat pa tudi zabavno.
Slovenska reprezentanca je na sobotnih tekmah nordijskega svetovnega prvenstva pričakovala uvrstitve med najboljše. Ni se izšlo. Na končni rezultat je vplivalo veliko dejavnikov.
Svetovna prvenstva veljajo za izjemno barvite športne dogodke. Planiški center je v teh dneh postal globalna vas. Navijačev je manj od pričakovanj, največ pa Norvežanov.
Prvi tekmovalni dan je v Planici postregel s sprintersko kraljico in kraljem in ponudil razplet skakalne tekme skakalk. Kako je dan s prvimi končnimi odločitvami začrtal smernice prvenstvu, v jutranji športni zgodbi razmišlja Dare Rupar.
Neveljaven email naslov