Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Po Alpskih smučarkah so tekme svetovnega pokala v Kranjski gori zaokrožili še smučarji. Utrinek tradicionalnega pokala Vitranc ujamete v jutranji športni zgodbi.
Razplet dveh enotedenskih kolesarskih dirk po Franciji in Italiji ponuja prvi slovenski kolesarski vrhunec sezone. Na dirki med Parizom in Nico je v boju za zmago Tadej Pogačar, na dirki med Tirenskim in Jadranskim morjem pa Primož Roglič. Kolesarski utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji so zbrani v Kranjski gori, kjer jih čaka prvi od dveh veleslalomov tega konca tedna. Utrinek ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končano je nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. Vtise po enem največjih športnih tekmovanj strnemo v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so z moštveno tekmo zaokrožili nastope na svetovnem prvenstvu. Utrinek po enem najuspešnejših prvenstev za slovenske skakalce ujamete v jutranji zgodbi.
Ob zaključku svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so v ospredju tekme skalalcev na veliki napravi. Po posamično in pred moštveno tekmo utrinek iz Planice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Del svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so tudi prostovoljci. Prihajajo iz 22 držav, so nekakšna duša prvenstva in skrbijo tudi za dobro počutje obiskovalcev.
Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju so slovenski športniki v Planici prejeli prve kolajne. Jutranji utrinek iz Planice ujamete v športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v Planici je na vrsti dan s tremi končnimi odločitvami in začetek zgoščenega programa drugega tedna. Ob slabem obisku, ki je v javnosti in medijih postal osrednja tema - razumljivo in tudi upravičeno -, bi bil uspeh slovenskih športnikov toliko bolj dobrodošel.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju se je prevesilo v drugo polovico. Utrinek iz doline pod Poncami ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Spremljanje nordijskega svetovnega prvenstva v Planici je zahteven projekt tudi za radijsko ekipo. Neposredni radijski prenosi, izjave nastopajočih, pogovori z gosti, informativne vsebine, ustvarjanje podkasta ... Obsežna programska ponudba zahteva usklajeno delo, ki je pogosto velik izziv, večkrat pa tudi zabavno.
Slovenska reprezentanca je na sobotnih tekmah nordijskega svetovnega prvenstva pričakovala uvrstitve med najboljše. Ni se izšlo. Na končni rezultat je vplivalo veliko dejavnikov.
Svetovna prvenstva veljajo za izjemno barvite športne dogodke. Planiški center je v teh dneh postal globalna vas. Navijačev je manj od pričakovanj, največ pa Norvežanov.
Prvi tekmovalni dan je v Planici postregel s sprintersko kraljico in kraljem in ponudil razplet skakalne tekme skakalk. Kako je dan s prvimi končnimi odločitvami začrtal smernice prvenstvu, v jutranji športni zgodbi razmišlja Dare Rupar.
Zibelka smučarskih poletov, kjer se vsako leto konča sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, bo v prihodnjih dneh v neobičajni preobleki svetovnega nordijskega prvenstva. Vtis ponujamo v jutranji športni zgodbi.
Z odprtjem se je začelo nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. Največji zimski športni dogodek v zgodovini Slovenije ponuja dva tedna zimskih užitkov. V jutru ujamete utrinek iz doline pod Poncami.
Končano je svetovno prvenstvo alpskih smučark in smučarjev. Še zadnjo razglednico iz Savojskih Alp pošilja ekipa Vala 202.
Biatlonke in biatlonci končujejo svetovno prvenstvo v Oberhofu. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Pred alpskimi smučarkami in smučarji sta le še slalomski preizkušnji svetovnega prvenstva v Franciji, vtise po najtežje pričakovani tekmi slovenske reprezentance ujamete v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov