Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarji so prvo tretjino dirke po Italiji končali s posamično vožnjo na čas. Pred prvim dnevom premora bosta še gorski etapi.
Slovenski rokometaši lovijo uvrstitev na svetovno prvenstvo 2025. Zadnjo prepreko v kvalifikacijah predstavlja reprezentanca Švice, s katero se bo Slovenija po včerajšnji tekmi v Kopru vnovič pomerila v nedeljo.
V Szegedu v teh dneh potekajo olimpijske kvalifikacije kanuistov in kajakašev na mirnih vodah. Slovenija ima na Madžarskem močne adute predvsem v sprinterskih preizkušnjah.
V Portorožu v teh dneh potekajo delovne skupine Mednarodne smučarske zveze, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico delovanja.
Strelci so stalnica slovenskih olimpijskih delegacij. S tremi kolajnami Rajmonda Debevca so tudi ena najuspešnejših panog. V zadnjem obdobju je za stik z vrhom skrbela Živa Dvoršak, lahko pa se primeri, da bodo igre v Parizu prve brez slovenskih strelcev v času samostojnosti.
V Turčiji se je z velikim finalom končala odbojkarska liga prvakov. V Antalyi je za nekaj slovenskega pridiha poskrbel reprezentant Jan Kozamernik, član italijanskega moštva iz Trentina.
Začela se je 107. kolesarska dirka po Italiji. Na tej je že uvodni tekmovalni dan ponudil strme vzpone, ki se bodo v italijanski deželi Piemont nadaljevali tudi danes.
S tekmami zadnjega kroga se bo v Bolzanu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu drugega kakovostnega razreda. Slovenija se bo z Madžarsko pomerila v večerni tekmi, po kateri bosta znani reprezentanci, ki bosta prihodnje leto spet igrali med svetovno elito.
Svetovna kolesarska elita je zbrana na zahodu Italije, kjer se bo jutri začela prva tritedenska dirka v letu. Osrednji favorit za zmago je Tadej Pogačar, prvi kolesar sveta, ki je v spomladanskem delu sezone blestel na enodnevnih dirkah.
Odigrani sta bili prvi polfinalni tekmi nogometne lige prvakov. V vlogi gostiteljev sta bila Bayern in dortmundska Borussia. O tem, kako dobro sta nemški ekipi izkoristili prednost domačega igrišča pred povratnima tekmama, se posvetimo v tokratni športni zgodbi.
Za slovensko hokejsko reprezentanco, ki se je na svetovnem prvenstvu pomerila z Južno Korejo in Romunijo, se začenja odločilni del prvenstva. Nocoj se bo pomerila z gostiteljico Italijo, ki se - tako kot Slovenija - želi vrniti med svetovno elito.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
Slovenska hokejska reprezentanca je svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda v Italiji začela s tekmo proti Južni Koreji. Cilj reprezentance, ki je v primerjavi s preteklimi leti precej bolj pomlajena, je vrnitev med svetovno elito.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
Četrtfinalna serija zahodne konference lige NBA med Dallasom Luke Dončića in Los Angeles Clippersi se je iz Kalifornije preselila v Teksas. Končnica najmočnejše košarkarske lige na svetu ponuja izenačene boje, še najbližje napredovanju v konferenčni polfinale so branilci naslova iz Denverja, ki potrebujejo le še zmago.
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
Finale državnega prvenstva v odbojki je prinesel nove dvoboje najboljših ekip rednega dela sezone, ljubljanskega ACH Volleyja in kamniškega Calcita.
Odbojkarice kamniškega Calcita in Maribora so poskrbele za eno najbolj izenačenih finalnih serij državnega prvenstva.
Za jadralce se končujejo olimpijske kvalifikacije oziroma regata zadnjih možnosti, kakor pravijo tekmi v kraju Hyeres. Za zadnje vozovnice v Pariz se poteguje tudi številčna slovenska reprezentanca.
V Belgiji se je s četrtim spomenikom sezone, dirko med krajema Liege in Bastogne, končala sezona enodnevnih spomladanskih klasik. Nadaljevanje prinaša boje na večetapnih preizkušnjah, kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar pa misli že usmerja proti dirki po Italiji.
Neveljaven email naslov