Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le dva tedna sta minila od nogometnega finala Eura 2016 v Parizu, sinoči se je galska dežela za leto dni poslovila tudi od svoje vsakoletne kolesarske karavane. Tretjič je rumeni junak Christopher Froome.
Tematik, ki se ponujajo ob koncu ene največjih športnih prireditev vsakega leta, je ogromno. Rdečo nit bom tokrat iskal v naslednji preizkušnji kolesarjev na najvišji ravni, ki bo čez 12 dni na zelo nenavadni progi, ki so jo pripravili v Riu de Janeiru.
Običajno ob koncu sezone povezujemo dober nastop na svetovnem prvenstvu z nastopom na španski Vuelti. Le vsaka štiri leta pa iščemo povezavo med Tourom in olimpijsko dirko. Mnogo fantov iz letošnje karavane francoske pentlje ima od sobotnega prihoda na cilj v Morzinu v glavi le olimpijski nastop. Pa bo zdaj marsikdo rekel, da olimpijska zmaga niti nima takega pomena kot mavrična majica za naslov svetovnega prvaka, v kateri zmagovalec nastopa vse leto.
Tega pravila niti v svetu kolesarstva, ki ogromno da na svojo promocijo, ni. Je pa res, da majica svetovnega prvaka ostaja v domeni matične zveze, olimpijski naslov pa prihaja od svetovne krovne organizacije, ki se v ospredje vsaj navidezno postavi le vsaka štiri leta. Ko pa se pogovarjaš s tistimi, ki so tudi v kolesarskem športu že občutili olimpijsko slavo, vsi povedo, da je naslov olimpijskega prvaka tudi v tem športu nekaj posebnega.
Za olimpijski nastop vsak športnik živi in dela od trenutka, ko prvič stopi v areno svojega športa.
Lep primer za to je Britanec Mark Cavandish, ki je letos na Touru dobil štiri etape. Ker se zaveda, da na progi, ki kolesarje čaka v Riu, ne bi imel prav nobene možnosti, bo poskusil v britanskem moštvu na velodromu. Tam bo tudi Bradley Wiggins, ki je poraz na cestni dirki v Londonu ublažil z uspehom v vožnji na čas. Zmagovalec Toura je bil tedaj, podobno kot letos, v Keniji rojeni in v Južni Afriki šolani Christopher Froome. V Riu bo najmanj na širšem seznamu favoritov za cestno zlato in to je njegova prednost pred ne prav velikim prijateljem “Wiggom,” ki je bil pred Londonom skorajda za vse edini favorit za olimpijsko slavo. Na koncu je zmagal Kazahstanec Aleksander Vinokurov.
Kolesarstvo pa je tako nepredvidljiv šport, da tudi tokrat ne gre pretirano napovedovati olimpijskega razpleta. Tam bosta slavo iskala tudi Švicar Fabian Cancellara in Španec Joaquin Rodruguez, ki se po tej sezoni poslavljata. Že zdaj pa je največ tistih, ki bi v zaprto kuverto pred olimpijskim nastopom zapisali ime Alejandro Valverde.
Tour je izkušeni Španec končal nekaj slabše, kot je načrtoval, morda pa je v zadnjem tednu že pilil formo za Rio. Že zdaj je seveda jasno, da bo tudi prva avgustovska sobota precej kolesarsko obarvana, kdo bo nasledil marsikdaj spornega Vinokurova, pa bo treba počakati še teh 12 dni. Želim si, da bi bili čim bliže najboljšim tudi naši. Že to, da bo slovenska vrsta nastopila s štirimi tekmovalci, je lep obet tudi za naše kolesarske navdušence.
Le dva tedna sta minila od nogometnega finala Eura 2016 v Parizu, sinoči se je galska dežela za leto dni poslovila tudi od svoje vsakoletne kolesarske karavane. Tretjič je rumeni junak Christopher Froome.
Tematik, ki se ponujajo ob koncu ene največjih športnih prireditev vsakega leta, je ogromno. Rdečo nit bom tokrat iskal v naslednji preizkušnji kolesarjev na najvišji ravni, ki bo čez 12 dni na zelo nenavadni progi, ki so jo pripravili v Riu de Janeiru.
Običajno ob koncu sezone povezujemo dober nastop na svetovnem prvenstvu z nastopom na španski Vuelti. Le vsaka štiri leta pa iščemo povezavo med Tourom in olimpijsko dirko. Mnogo fantov iz letošnje karavane francoske pentlje ima od sobotnega prihoda na cilj v Morzinu v glavi le olimpijski nastop. Pa bo zdaj marsikdo rekel, da olimpijska zmaga niti nima takega pomena kot mavrična majica za naslov svetovnega prvaka, v kateri zmagovalec nastopa vse leto.
Tega pravila niti v svetu kolesarstva, ki ogromno da na svojo promocijo, ni. Je pa res, da majica svetovnega prvaka ostaja v domeni matične zveze, olimpijski naslov pa prihaja od svetovne krovne organizacije, ki se v ospredje vsaj navidezno postavi le vsaka štiri leta. Ko pa se pogovarjaš s tistimi, ki so tudi v kolesarskem športu že občutili olimpijsko slavo, vsi povedo, da je naslov olimpijskega prvaka tudi v tem športu nekaj posebnega.
Za olimpijski nastop vsak športnik živi in dela od trenutka, ko prvič stopi v areno svojega športa.
Lep primer za to je Britanec Mark Cavandish, ki je letos na Touru dobil štiri etape. Ker se zaveda, da na progi, ki kolesarje čaka v Riu, ne bi imel prav nobene možnosti, bo poskusil v britanskem moštvu na velodromu. Tam bo tudi Bradley Wiggins, ki je poraz na cestni dirki v Londonu ublažil z uspehom v vožnji na čas. Zmagovalec Toura je bil tedaj, podobno kot letos, v Keniji rojeni in v Južni Afriki šolani Christopher Froome. V Riu bo najmanj na širšem seznamu favoritov za cestno zlato in to je njegova prednost pred ne prav velikim prijateljem “Wiggom,” ki je bil pred Londonom skorajda za vse edini favorit za olimpijsko slavo. Na koncu je zmagal Kazahstanec Aleksander Vinokurov.
Kolesarstvo pa je tako nepredvidljiv šport, da tudi tokrat ne gre pretirano napovedovati olimpijskega razpleta. Tam bosta slavo iskala tudi Švicar Fabian Cancellara in Španec Joaquin Rodruguez, ki se po tej sezoni poslavljata. Že zdaj pa je največ tistih, ki bi v zaprto kuverto pred olimpijskim nastopom zapisali ime Alejandro Valverde.
Tour je izkušeni Španec končal nekaj slabše, kot je načrtoval, morda pa je v zadnjem tednu že pilil formo za Rio. Že zdaj je seveda jasno, da bo tudi prva avgustovska sobota precej kolesarsko obarvana, kdo bo nasledil marsikdaj spornega Vinokurova, pa bo treba počakati še teh 12 dni. Želim si, da bi bili čim bliže najboljšim tudi naši. Že to, da bo slovenska vrsta nastopila s štirimi tekmovalci, je lep obet tudi za naše kolesarske navdušence.
Sezona za alpske smučarke se nadaljuje z veleslalomsko tekmo na Kronplatzu. Prizorišče na južnem Tirolskem ni znano le po svojem smučišču, nedaleč stran stanuje teniški igralec Jannik Sinner, zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije.
Na Kulmu se je z včerajšnjo ekipno tekmo končalo 28. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. O zanimivostih s prvenstva, kot tudi o lovcih na daljave, ki so najbolj zaznamovali tekmovanje, več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na Ljubnem ob Savinji bo danes še druga tekma smučarskih skakalk, ki najbolj izkušenim v slovenskem taboru predstavlja enega od vrhuncev zime, najmlajšim pa priložnost dokazati se v konkurenci najboljših na svetu.
Ženski del karavane svetovnega pokala v alpskem smučanju se mudi v Cortini d' Ampezzo, na enem od najlepših smučišč v Dolomitih. To je eno od najuspešnejših tudi za Ilko Štuhec, saj je tu že šestkrat stala na zmagovalnem odru.
Karavana deskarjev na snegu se je ustavila pri nas na Rogli, kjer so se najboljši na progi Jasa pomerili v paralelnem veleslalomu. Za slovenske predstavnike je bila domača tekma vrhunec letošnje sezone.
Na prvem turnirju za grand slam v sezoni so se začeli polfinalni boji. V moški konkurenci največ možnosti za zmago pripisujejo Novaku Đokoviću, v ženski pa ni izrazite favoritinje.
Po Wengnu in Kitzbühlu so se alpski smučarji v slalomu pomerili še v Schladmingu, kjer vsako leto poskrbijo za prav poseben nočni spektakel.
Slovenska rokometna reprezentanca se bo na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva pomerila z aktualno svetovno prvakinjo Dansko.
Slovenska reprezentanca drugi del evropskega prvenstva v Nemčiji končuje s tekmo proti Danski, po kateri bosta znana polfinalista iz skupine v Hamburgu.
Z drugo tekmo v Zakopanah se bo danes končala poljska turneja, novost v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.
Slovenske rokometaše v drugem delu evropskega prvenstva v Nemčiji čakata še tekmi proti Nizozemski in Danski, ki bosta odločali o tem, kako visoko lahko posežejo.
Biatlonci in biatlonke nastopajo v Anterselvi na Južnem Tirolskem, ki je za tekmovalke in tekmovalce zadnje prizorišče svetovnega pokala pred odhodom na svetovno prvenstvo na Češkem.
Redni del sezone evropskega pokala v košarki gre h koncu. Olimpijo, ki je že dalj časa brez možnosti za uvrstitev v končnico, čakajo le še tri tekme, na katerih se bo od evropske sezone skušala posloviti v čim boljši luči.
Slovenska nogometna reprezentanca, sestavljena pretežno z igralci iz domačega prvenstva, se pripravlja na prijateljski dvoboj z Združenimi državami Amerike.
Slovenska rokometna reprezentanca je s tekmo proti Norveški končala prvi skupinski del evropskega prvenstva v Nemčiji. Iz Berlina, kjer je odigrala prve tri tekme, se bo preselila v Hamburg.
Januarski termini v svetovnem pokalu v alpskem smučanju veljajo za elitne in so vselej rezervirani za tekme na najznamenitejših prizoriščih. Konec tedna je prinesel klasične tekme v Wengnu, s katerih se bo karavana preselila v Kitzbühel.
Slovenska rokometna reprezentanca se je na evropskem prvenstvu v Nemčiji pomerila še s Poljsko. V prvem delu turnirja jo čaka le še tekma proti močni Norveški, po kateri bo znano, kateri reprezentanci se bosta uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
V Savdski Arabiji je končana prva polovica najtežje vzdržljivostne preizkušnje na svetu. Peščene sipine so številnim tekmovalcem, ki jih v drugem delu čaka nekaj več kamnite puščave, povzročale nemalo težav.
V Nemčiji poteka 16. evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenija je nastope v Berlinu odprla proti Ferskim otokom, v nadaljevanju pa jo v skupinskem delu turnirja čakata zahtevnejši nasprotnici, Poljska in Norveška.
Na Balearskih otokih se je predstavila kolesarska ekipa Bore, h kateri je lani prestopil slovenski kolesarski as Primož Roglič.
Neveljaven email naslov