Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le dva tedna sta minila od nogometnega finala Eura 2016 v Parizu, sinoči se je galska dežela za leto dni poslovila tudi od svoje vsakoletne kolesarske karavane. Tretjič je rumeni junak Christopher Froome.
Tematik, ki se ponujajo ob koncu ene največjih športnih prireditev vsakega leta, je ogromno. Rdečo nit bom tokrat iskal v naslednji preizkušnji kolesarjev na najvišji ravni, ki bo čez 12 dni na zelo nenavadni progi, ki so jo pripravili v Riu de Janeiru.
Običajno ob koncu sezone povezujemo dober nastop na svetovnem prvenstvu z nastopom na španski Vuelti. Le vsaka štiri leta pa iščemo povezavo med Tourom in olimpijsko dirko. Mnogo fantov iz letošnje karavane francoske pentlje ima od sobotnega prihoda na cilj v Morzinu v glavi le olimpijski nastop. Pa bo zdaj marsikdo rekel, da olimpijska zmaga niti nima takega pomena kot mavrična majica za naslov svetovnega prvaka, v kateri zmagovalec nastopa vse leto.
Tega pravila niti v svetu kolesarstva, ki ogromno da na svojo promocijo, ni. Je pa res, da majica svetovnega prvaka ostaja v domeni matične zveze, olimpijski naslov pa prihaja od svetovne krovne organizacije, ki se v ospredje vsaj navidezno postavi le vsaka štiri leta. Ko pa se pogovarjaš s tistimi, ki so tudi v kolesarskem športu že občutili olimpijsko slavo, vsi povedo, da je naslov olimpijskega prvaka tudi v tem športu nekaj posebnega.
Za olimpijski nastop vsak športnik živi in dela od trenutka, ko prvič stopi v areno svojega športa.
Lep primer za to je Britanec Mark Cavandish, ki je letos na Touru dobil štiri etape. Ker se zaveda, da na progi, ki kolesarje čaka v Riu, ne bi imel prav nobene možnosti, bo poskusil v britanskem moštvu na velodromu. Tam bo tudi Bradley Wiggins, ki je poraz na cestni dirki v Londonu ublažil z uspehom v vožnji na čas. Zmagovalec Toura je bil tedaj, podobno kot letos, v Keniji rojeni in v Južni Afriki šolani Christopher Froome. V Riu bo najmanj na širšem seznamu favoritov za cestno zlato in to je njegova prednost pred ne prav velikim prijateljem “Wiggom,” ki je bil pred Londonom skorajda za vse edini favorit za olimpijsko slavo. Na koncu je zmagal Kazahstanec Aleksander Vinokurov.
Kolesarstvo pa je tako nepredvidljiv šport, da tudi tokrat ne gre pretirano napovedovati olimpijskega razpleta. Tam bosta slavo iskala tudi Švicar Fabian Cancellara in Španec Joaquin Rodruguez, ki se po tej sezoni poslavljata. Že zdaj pa je največ tistih, ki bi v zaprto kuverto pred olimpijskim nastopom zapisali ime Alejandro Valverde.
Tour je izkušeni Španec končal nekaj slabše, kot je načrtoval, morda pa je v zadnjem tednu že pilil formo za Rio. Že zdaj je seveda jasno, da bo tudi prva avgustovska sobota precej kolesarsko obarvana, kdo bo nasledil marsikdaj spornega Vinokurova, pa bo treba počakati še teh 12 dni. Želim si, da bi bili čim bliže najboljšim tudi naši. Že to, da bo slovenska vrsta nastopila s štirimi tekmovalci, je lep obet tudi za naše kolesarske navdušence.
Le dva tedna sta minila od nogometnega finala Eura 2016 v Parizu, sinoči se je galska dežela za leto dni poslovila tudi od svoje vsakoletne kolesarske karavane. Tretjič je rumeni junak Christopher Froome.
Tematik, ki se ponujajo ob koncu ene največjih športnih prireditev vsakega leta, je ogromno. Rdečo nit bom tokrat iskal v naslednji preizkušnji kolesarjev na najvišji ravni, ki bo čez 12 dni na zelo nenavadni progi, ki so jo pripravili v Riu de Janeiru.
Običajno ob koncu sezone povezujemo dober nastop na svetovnem prvenstvu z nastopom na španski Vuelti. Le vsaka štiri leta pa iščemo povezavo med Tourom in olimpijsko dirko. Mnogo fantov iz letošnje karavane francoske pentlje ima od sobotnega prihoda na cilj v Morzinu v glavi le olimpijski nastop. Pa bo zdaj marsikdo rekel, da olimpijska zmaga niti nima takega pomena kot mavrična majica za naslov svetovnega prvaka, v kateri zmagovalec nastopa vse leto.
Tega pravila niti v svetu kolesarstva, ki ogromno da na svojo promocijo, ni. Je pa res, da majica svetovnega prvaka ostaja v domeni matične zveze, olimpijski naslov pa prihaja od svetovne krovne organizacije, ki se v ospredje vsaj navidezno postavi le vsaka štiri leta. Ko pa se pogovarjaš s tistimi, ki so tudi v kolesarskem športu že občutili olimpijsko slavo, vsi povedo, da je naslov olimpijskega prvaka tudi v tem športu nekaj posebnega.
Za olimpijski nastop vsak športnik živi in dela od trenutka, ko prvič stopi v areno svojega športa.
Lep primer za to je Britanec Mark Cavandish, ki je letos na Touru dobil štiri etape. Ker se zaveda, da na progi, ki kolesarje čaka v Riu, ne bi imel prav nobene možnosti, bo poskusil v britanskem moštvu na velodromu. Tam bo tudi Bradley Wiggins, ki je poraz na cestni dirki v Londonu ublažil z uspehom v vožnji na čas. Zmagovalec Toura je bil tedaj, podobno kot letos, v Keniji rojeni in v Južni Afriki šolani Christopher Froome. V Riu bo najmanj na širšem seznamu favoritov za cestno zlato in to je njegova prednost pred ne prav velikim prijateljem “Wiggom,” ki je bil pred Londonom skorajda za vse edini favorit za olimpijsko slavo. Na koncu je zmagal Kazahstanec Aleksander Vinokurov.
Kolesarstvo pa je tako nepredvidljiv šport, da tudi tokrat ne gre pretirano napovedovati olimpijskega razpleta. Tam bosta slavo iskala tudi Švicar Fabian Cancellara in Španec Joaquin Rodruguez, ki se po tej sezoni poslavljata. Že zdaj pa je največ tistih, ki bi v zaprto kuverto pred olimpijskim nastopom zapisali ime Alejandro Valverde.
Tour je izkušeni Španec končal nekaj slabše, kot je načrtoval, morda pa je v zadnjem tednu že pilil formo za Rio. Že zdaj je seveda jasno, da bo tudi prva avgustovska sobota precej kolesarsko obarvana, kdo bo nasledil marsikdaj spornega Vinokurova, pa bo treba počakati še teh 12 dni. Želim si, da bi bili čim bliže najboljšim tudi naši. Že to, da bo slovenska vrsta nastopila s štirimi tekmovalci, je lep obet tudi za naše kolesarske navdušence.
Zakopane so tradicionalno eno najbolj obiskanih prizorišč skakalnih tekem za svetovni pokal. Utrinek iz Poljske ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenska rokometna reprezentanca je odigrala uvodno tekmo svetovnega prvenstva proti Savdski Arabiji. Utrinek po prvih tekmah v Katowicah ujamete v jutranji športni zgodbi.
V Ljubljani je gostovala ta hip najboljša odbojkarska ekipa na svetu. Italijanska Perugia je svetovni klubski prvak in neporažena v vseh tekmovanjih v letošnji sezoni. Vtis iz Tivolija po zadnji domači tekmi ACH Volleya v skupinskem delu tekmovanja ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenija je konec tedna gostila dve tekmovanji za svetovni pokal, biatloncev na Pokljuki in alpskih smučark v Kranjski Gori. Utrinek ujamete ob začetku novega delovnega tedna.
V Sloveniji ta konec tedna tekmujejo na dveh prizoriščih tekem za svetovni pokal. Pokljuka gosti biatlonce in biatlonke, Kranjska Gora znova alpske smučarke na tekmovanju za zlato lisico.
Končana je 71. novoletna skakalna turneja. Ena najuspešnejših za slovensko reprezentanco, ki je ponudila znova še petič v zgodovini slovenski skok na zmagovalni oder.
Pokljuka gosti najboljše biatlonke in biatlonce. Na Rudnem polju se je prvič v novi disciplini domači publiki predstavila tudi Anamarija Lampič. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Končan je nemški del 71. novoletne skakalne turneje. Utrinek ob selitvi skakalcev iz Nemčije v Avstrijo ujamete v jutru na Valu 202.
Smučarske skakalke so se na silvestreski turneji iz Avstrije preselile na Ljubno, kjer jih čakata tekmi na zadnji dan letošnjega in prvi dan novega leta. Utrinek iz karavane ujamete v jutranji športni zgodbi.
Smučarske skakalke so začele drugo silvestersko turnejo. Prvo na dveh prizoriščih, po zgledu fantov s štirimi tekmamki ob prehodu v novo koledarsko leto. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Končano je nogometno svetovno prvenstvo. Vrhunec športne ponudbe bogatega leta 2022 povzamemo v sveži epizodi podkasta Žoga je okrogla.
Zadnji dan svetovnega prvenstva v nogometu ponuja najtežje pričakovano tekmo za naslov svetovne prvakinje. Tekmici bosta reprezentanci Argentine in Francije, utrip pred finalom ujamete v delčku sveže epizode nogometnega podkasta Žoga je okrgola.
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez ima novega predsednika. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji so se preselili v Dolomite, kjer jih čaka tradicionalni podaljšan konec tedna s tekmami hitrih disciplin v Val Gardeni in tehničnih v Alta Badiji. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ob koncu koledarskega leta športni novinarji izbiramo najboljše posameznike, ki so zaznamovali leto. Tudi letos bo prireditev v Cankarjevem domu, kjer vsakič znova spoznavamo športne zvezde v drugačni podobi.
Pester konec tedna je prinesel veliko zadovoljstva tudi slovenski skakalni reprezentanci, ki se je že vrnila iz Neustadta. Zanimivosti iz Nemčije v jutranji razglednici Boštjana Reberšaka.
Potem ko je bila v zadnjih letih pozornost v bitalonski reprezentanci namenjena predvsem moškim, se tudi slovenski reprezentanci v ženski konkurenci obetajo lepši časi. Ta konec tedna bo po dolgem času znova nastopila ženska štafeta, včeraj pa sta v svetovnem pokalu debitirali veliki up in dobitnica kolajn s številnih tekmovanj v mlajših starostnih kategorijah Lena Repinc ter tekaško izkušena in strelska novinka Anamarija Lampič. O njunem prihodu v svetovni pokal več v jutranji športni zgodbi iz Avstrije.
Neveljaven email naslov