Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le dva tedna sta minila od nogometnega finala Eura 2016 v Parizu, sinoči se je galska dežela za leto dni poslovila tudi od svoje vsakoletne kolesarske karavane. Tretjič je rumeni junak Christopher Froome.
Tematik, ki se ponujajo ob koncu ene največjih športnih prireditev vsakega leta, je ogromno. Rdečo nit bom tokrat iskal v naslednji preizkušnji kolesarjev na najvišji ravni, ki bo čez 12 dni na zelo nenavadni progi, ki so jo pripravili v Riu de Janeiru.
Običajno ob koncu sezone povezujemo dober nastop na svetovnem prvenstvu z nastopom na španski Vuelti. Le vsaka štiri leta pa iščemo povezavo med Tourom in olimpijsko dirko. Mnogo fantov iz letošnje karavane francoske pentlje ima od sobotnega prihoda na cilj v Morzinu v glavi le olimpijski nastop. Pa bo zdaj marsikdo rekel, da olimpijska zmaga niti nima takega pomena kot mavrična majica za naslov svetovnega prvaka, v kateri zmagovalec nastopa vse leto.
Tega pravila niti v svetu kolesarstva, ki ogromno da na svojo promocijo, ni. Je pa res, da majica svetovnega prvaka ostaja v domeni matične zveze, olimpijski naslov pa prihaja od svetovne krovne organizacije, ki se v ospredje vsaj navidezno postavi le vsaka štiri leta. Ko pa se pogovarjaš s tistimi, ki so tudi v kolesarskem športu že občutili olimpijsko slavo, vsi povedo, da je naslov olimpijskega prvaka tudi v tem športu nekaj posebnega.
Za olimpijski nastop vsak športnik živi in dela od trenutka, ko prvič stopi v areno svojega športa.
Lep primer za to je Britanec Mark Cavandish, ki je letos na Touru dobil štiri etape. Ker se zaveda, da na progi, ki kolesarje čaka v Riu, ne bi imel prav nobene možnosti, bo poskusil v britanskem moštvu na velodromu. Tam bo tudi Bradley Wiggins, ki je poraz na cestni dirki v Londonu ublažil z uspehom v vožnji na čas. Zmagovalec Toura je bil tedaj, podobno kot letos, v Keniji rojeni in v Južni Afriki šolani Christopher Froome. V Riu bo najmanj na širšem seznamu favoritov za cestno zlato in to je njegova prednost pred ne prav velikim prijateljem “Wiggom,” ki je bil pred Londonom skorajda za vse edini favorit za olimpijsko slavo. Na koncu je zmagal Kazahstanec Aleksander Vinokurov.
Kolesarstvo pa je tako nepredvidljiv šport, da tudi tokrat ne gre pretirano napovedovati olimpijskega razpleta. Tam bosta slavo iskala tudi Švicar Fabian Cancellara in Španec Joaquin Rodruguez, ki se po tej sezoni poslavljata. Že zdaj pa je največ tistih, ki bi v zaprto kuverto pred olimpijskim nastopom zapisali ime Alejandro Valverde.
Tour je izkušeni Španec končal nekaj slabše, kot je načrtoval, morda pa je v zadnjem tednu že pilil formo za Rio. Že zdaj je seveda jasno, da bo tudi prva avgustovska sobota precej kolesarsko obarvana, kdo bo nasledil marsikdaj spornega Vinokurova, pa bo treba počakati še teh 12 dni. Želim si, da bi bili čim bliže najboljšim tudi naši. Že to, da bo slovenska vrsta nastopila s štirimi tekmovalci, je lep obet tudi za naše kolesarske navdušence.
Le dva tedna sta minila od nogometnega finala Eura 2016 v Parizu, sinoči se je galska dežela za leto dni poslovila tudi od svoje vsakoletne kolesarske karavane. Tretjič je rumeni junak Christopher Froome.
Tematik, ki se ponujajo ob koncu ene največjih športnih prireditev vsakega leta, je ogromno. Rdečo nit bom tokrat iskal v naslednji preizkušnji kolesarjev na najvišji ravni, ki bo čez 12 dni na zelo nenavadni progi, ki so jo pripravili v Riu de Janeiru.
Običajno ob koncu sezone povezujemo dober nastop na svetovnem prvenstvu z nastopom na španski Vuelti. Le vsaka štiri leta pa iščemo povezavo med Tourom in olimpijsko dirko. Mnogo fantov iz letošnje karavane francoske pentlje ima od sobotnega prihoda na cilj v Morzinu v glavi le olimpijski nastop. Pa bo zdaj marsikdo rekel, da olimpijska zmaga niti nima takega pomena kot mavrična majica za naslov svetovnega prvaka, v kateri zmagovalec nastopa vse leto.
Tega pravila niti v svetu kolesarstva, ki ogromno da na svojo promocijo, ni. Je pa res, da majica svetovnega prvaka ostaja v domeni matične zveze, olimpijski naslov pa prihaja od svetovne krovne organizacije, ki se v ospredje vsaj navidezno postavi le vsaka štiri leta. Ko pa se pogovarjaš s tistimi, ki so tudi v kolesarskem športu že občutili olimpijsko slavo, vsi povedo, da je naslov olimpijskega prvaka tudi v tem športu nekaj posebnega.
Za olimpijski nastop vsak športnik živi in dela od trenutka, ko prvič stopi v areno svojega športa.
Lep primer za to je Britanec Mark Cavandish, ki je letos na Touru dobil štiri etape. Ker se zaveda, da na progi, ki kolesarje čaka v Riu, ne bi imel prav nobene možnosti, bo poskusil v britanskem moštvu na velodromu. Tam bo tudi Bradley Wiggins, ki je poraz na cestni dirki v Londonu ublažil z uspehom v vožnji na čas. Zmagovalec Toura je bil tedaj, podobno kot letos, v Keniji rojeni in v Južni Afriki šolani Christopher Froome. V Riu bo najmanj na širšem seznamu favoritov za cestno zlato in to je njegova prednost pred ne prav velikim prijateljem “Wiggom,” ki je bil pred Londonom skorajda za vse edini favorit za olimpijsko slavo. Na koncu je zmagal Kazahstanec Aleksander Vinokurov.
Kolesarstvo pa je tako nepredvidljiv šport, da tudi tokrat ne gre pretirano napovedovati olimpijskega razpleta. Tam bosta slavo iskala tudi Švicar Fabian Cancellara in Španec Joaquin Rodruguez, ki se po tej sezoni poslavljata. Že zdaj pa je največ tistih, ki bi v zaprto kuverto pred olimpijskim nastopom zapisali ime Alejandro Valverde.
Tour je izkušeni Španec končal nekaj slabše, kot je načrtoval, morda pa je v zadnjem tednu že pilil formo za Rio. Že zdaj je seveda jasno, da bo tudi prva avgustovska sobota precej kolesarsko obarvana, kdo bo nasledil marsikdaj spornega Vinokurova, pa bo treba počakati še teh 12 dni. Želim si, da bi bili čim bliže najboljšim tudi naši. Že to, da bo slovenska vrsta nastopila s štirimi tekmovalci, je lep obet tudi za naše kolesarske navdušence.
Celjski rokometaši nadaljujejo tekmovanje v ligi prvakov v Barceloni. Pomlajeno celjsko moštvo se spopada z zahtevnim evropskih izzivom, nekaj utrinkov iz Katalonije ponudimo v jutranji Športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Na Kitajskem se končuje svetovno prvenstvo v košarki, slovenski klubi pa se pripravljajo na začetek sezone. Košarkarski utrip tega tedna v jutranji športni zgodbi ponudi Franci Pavšer.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V četrtek se v Stožicah začenja evropsko prvenstvo v odbojki. Slovenski reprezentanti se pripravljajo na za večino vrhunec njihovih karier. V jutranjem utrinku izveste, kako so na prvenstvo pripravljeni igralci in kako Val 202, ki bo poskrbel za zabavo v navijaški coni.
Jutranji športni utrinek prihaja z brzic na obrobju Prage, kjer se slalomisti na divjih vodah merijo na tekmi svetovnega pokala. Kako so pripravljeni najboljši na zadnji postaji pred svetovnim prvenstvom, izveste v nedeljskem jutru.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Slovenska namiznoteniška reprezentanca se je uvrstila v četrtfinale ekipnega evropskega prvenstva v Franciji. Slovenci bodo za ponovitev brona z zadnjega prvenstva že v četrtfinalu igrali z najboljšo evropsko prerezentanco Nemčijo. Zanimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Kariero je končal eden najuspešnejših alpskih smučarjev vseh časov. Marcel Hirscher je zaznamoval zadnje desetletje v beli karavani, slovo pa objavil na posebni težko pričakovani novinarski konferenci v Salzburgu.
Slovenski odbojkarji so v Stožicah opravili z generalko pred domačim evropskim prvenstvom. Kako so nanj pripravljeni igralci in organizatorji izveste v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Pred dvema pomembnima domačima tekmama v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo se je zbrala slovenska nogometna reprezentanca. Zanimivosti ob zboru reprezentantov bomo izluščili v jutranji športni zgodbi.
Na evropskem prvenstvu odbojkaric so končani dvoboji osmine finala. Slovenija je prvič nastopila v izločilnih bojih največjih tekmovanj. Vtise iz Poljske pošilja Tomaž Langerholz
Neveljaven email naslov