Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
Nogometaši Maribora in Olimpije so odigrali zadnji letošnji derbi. V Ljudskem vrtu so imeli domačini priložnost da še dodatno pobegnejo tekmecem v boju za naslov prvaka. O razpletu in zaključku prvenstva v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo v Baskijo ob zaključku kolesarske dirke, kjer je Primož Roglič včeraj izgubil majico vodilnega.
Kolesarska dirka po Flandriji je drugi izmed petih kolesarskih spomenikov, na zadnjih treh so slavili slovenski kolesarji, ki v zadnjem obdobju izstopajoče krojijo vrh kolesarskih dirk.
Hokejsko državno prvenstvo v finalu ne prinaša tekem najboljših slovenskih moštev. Zakaj, izveste v jutranji športni zgodbi.
Ob začetku finala svetovnega pokala v Planici se preselimo v dolino pod Poncami, kjer najboljši skakalci zaokrožujejo sezono na najvišji ravni.
V Franciji se je končala sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark. Vtise ob koncu sezone strnemo v jutranji športni zgodbi.
Kolesarji spomladi v pripravah na vrhunce sezone nabirajo kilometre na večetapnih dirkah, vrhunce pa pomenijo spomladanske klasične dirke. Na prvi med Milanom in San Remom sta bila na startu prvič v sezoni skupaj najboljša slovenska kolesarja.
V Beogradu se atleti merijo na dvoranskem svetovnem prvenstvu. Ena največjih športnih dvoran v Evropi je v atletski preobleki. Z utrinkom s prizorišča vam postrežemo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek s tekme nekdanjih košarkarskih evropskih velikanov Virtusa in Olimpije, ki si želita povratka v Evroligo.
Končano je še zadnje veliko tekmovanje po okriljem mednarodne smučarske zveze v letošnji sezoni. Snežinke zlate, srebrne in bronaste so razdelili med najboljše letalce na smučeh. V jutranji športni zgodbi ponudimo utrinek iz Vikersunda.
Pokal Vitranc je v Kranjski Gori znova združil najboljše alpske smučarje. Letošnja izvedba ponuja dva veleslaloma in dodatno draž za slovenske privržence smučanja s srebrnim z olimpijskih iger Žanom Kranjcem. V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek iz Podkorena.
Hokejisti Olimpije se z Beljakom merijo v četrtfinalnu razširjenega Avstrijskega prvenstva, po drugi tekmi v jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti in utrinke.
Dva kolesarski dirki potekata vzporedno na evropskih cestah. Na dirki Pariz-Nica je osrednji favorit Primož Roglič, na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja pa Tadej Pogačar. Kolesarsko vročico ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Na paraolimpijskih igrah v Pekingu je čas za prvi slovenski nastop. Edini tekmovalec v kitajski prestolnici je Jernej Slivnik, ki se bo za uvod s konkurenco pomeril v veleslalomu. Njegov nastop pospremimo na Valu 202.
Motokrosisti so na drugi dirki sezone tekmovali v Italiji. Vtise iz Mantove, kjer je Tim Gajser potrjeval vodilno mesto v svetovnem prvenstvu strnemo v jutrianji športni zgodbi.
Prva odmevnejša enodnevna kolesarska dirka je po Italijanskih belih cestah. Kakšen vpogled je ponudila klasika, ki je tudi na seznamu želenih podvigov Tadeja Pogačarja izveste v jutranji športni zgodbi.
Mednarodna smučarska zveza se je že tretje leto zapored spopadla s številnimi prestavitvami in odpovedmi tekmovanj, ki niso posledica pomanjkanja snega. Kakšni so trendi pridobivanja organizatorjev in kaj morajo ti zagotoviti, izveste v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov