Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
Tina Trstenjak je po zlatu na evropskem in svetovnem prvenstvu zdaj zaokrožila svojo zbirko medalj iz največjih tekmovanj.
Slovenska olimpijska odprava v judu je še četrtič zapored osvojila odličje na največjem tekmovanju. Tokrat je svoj izjemni niz z olimpijskim naslovom zaokrožila Tina Trstenjak, ki jo mnogi ob njenem vstopu v svet juda niso videli v tej vlogi. Vztrajnost pa se je tekmovalki iz Celja poplačala.
Le redki v istem obdobju združijo naziv olimpijskega prvaka z evropskim in svetovnim naslovom. Trstenjakova je nase zares opozorila šele v obdobju zadnje olimpijade. Seveda je bila že prej zraven, tako je tudi trener Marjan Fabjan ves čas vedel kaj ima v svojem vadbenem centru in kakšne sposobnosti ima Tina Trstenjak.
A v mladinskem obdobju naša junakinja res ni posebej izstopala. Na evropskem prvenstvu pred leti na Dunaju se nam je zdelo, da bo naslednica Urške Žolnir Vlora Beđeti. Ta je nov izziv je poiskala v Ljubljani pri Olimpiji, Tina Trstenjak pa je ves čas sledila svoji glavi in nalogam, ki jih je dajal tvorec uspehov našega juda v zdaj že skoraj dveh desetletjih. Pred štirimi leti je bila Trstenjakova del ogrevalne ekipe za kasnejšo olimpijsko prvakinjo Urško Žolnir in seveda je ni bilo na seznamu olimpijcev.
Tokrat je naslov osvojila kot novinka na tekmovanju pod petimi krogi in tudi to se ne zgodi prav pogosto. Popoln izbruh pa je sledil v zadnjih treh letih, ko je na prvenstvu stare celine v Budimpešti prvič stopila na zmagovalni oder tudi na največjih tekmovanjih. Od tedaj ga skorajda ni več zapustila, vključno z včerajšnjim uspehom v dvorani Carioca v Riu de Janeiru.
Šestim velikim medaljam se je zdaj pridružila še olimpijska zlata in ko pogledamo na njeno letnico rojstva, ji je to uspelo precej prej kot kateri koli slovenski judoistki iz obdobja velike četverice, ki smo ji rekli kar vražje Slovenke. Naziv je sicer prevzet iz alpskega smučanja, zlahka pa se uporabi tudi v judu. Tine Trstenjak seveda v tem kvartetu ni bilo. Ni bila niti nosilka mladega rodu, kar je po nepisanem pravilu pripadalo Beđetijevi. A še enkrat se je potrdilo, da je treba vleči le prave poteze.
Tina Trstenjak je zdaj zagotovo nagrajena za vsak trenutek težkega treninga, za številna odrekanja o katerih vrstniki v vseh teh letih niti pomisliti niso želeli. Obenem pa je znala tudi počakati in zares unovčiti svoje sposobnosti. Ob vseh omenjenih medaljah je tudi tekmovalka z največ točkami na svetovni lestvici in tudi prvi med moškimi Francoz Teddy Riner za našo šampionko zaostaja za več kot 500 točk.
Ampak Tina zna počakati, je potrpežljiva in ne sili v ospredje. To so sicer značilnosti, ki jih večina ne ceni, so pa tri slovenske judoistke pripeljale do olimpijske medalje. Dve tudi do zlate. Tudi v času naslednje olimpijade na Japonskem, ki je domovina juda, bo na tronu kategorije do 63 kilogramov Slovenka – Tina Trstenjak.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Nogometaši začenjajo oktobrski reprezentančni teden v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Predzadnji kvalifikacijski teden nekaterim reprezentancam že ponuja potrditev mesta na evropskem prvenstvu. Tudi Slovenija si lahko na tekmah s Severno Makedonijo in Avstrijo tlakuje pot do vnovičnega preboja na veliko tekmovanje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V Dohi se je končalo svetovno prvenstvo v atletiki. Po koncu prvega prvenstva je misli v jutranji športni zgodbi strnil Marko Cirman.
Smučarski skakalci so sklenili poletno veliko nagrado. Letos je bila uspešna tudi za slovensko reprezentanco, ki bo zimo začela z največjim mogočim številom tekmovalcev. O formi posameznikov na zadnjem testu pred zimsko sezono pa več v jutranji športni zgodbi.
Slovenska ženska reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v nogometu, gostila aktualne evropske prvakinje z Nizozemske. Utrip po tekmi v Murski soboti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Svetovno prvenstvo v ragbiju je eden največjih športnih dogodkov leta. V Sloveniji ta športna panoga ni ravno priljubljena, po svetu pa boj za naslov svetovnega prvaka vzbuja veliko zanimanja. V jutranji športni zgodbi vam bomo ponudili nekoliko neobičajen, vendar zanimiv utrinek s svetovnega prvenstva.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Končano je 31. evropsko prvenstvo v odbojki. Po skoraj treh tednih se končuje slovenska športna evforija, ki je segla vse do Pariza. V jutru ponudimo utrinke finala med Slovenijo in Srbijo.
V domačem nogometnem prvenstvu je vselej v središču pozornosti dvoboj Olimpije in Maribora. Tokrat sta ga najuspešnejši slovenski moštvi odigrali v Stožicah. Z utrinki postreže Boštjan Janežič
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Se bo odbojkarska evforija polegla ali samo preselila v Pariz? Po zadnji tekmi slovenske reprezentance na domačem evropskem prvenstvu, polfinalu proti Poljski, postrežemo z utripom v Stožicah.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V Ljubljani je včeraj zasedal izvršni odbor Evropske nogometne zveze. Njen predsednik Aleksander Čeferin je v slovenski prestolnici zbral vrh, ki je odločal o gostiteljih finalnih tekem evropskih klubskih tekmovanj in sistemu kvalifikacij za uvrstitev na naslednje svetovno prvenstvo.
Slovenski odbojkarji so odigrali četrtfinalno tekmo na domačem evropskem prvenstvu. Tekmeci so bili znova Rusi, razpoloženje iz Stožic v jutranji Športni zgodbi na Val 202 prinaša Boštjan Reberšak.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Neveljaven email naslov