Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Uroša Volka pred polfinalnim dvobojem s Francijo
Zdaj ko ima Slovenija najboljšo kuharsko mojstrico na svetu, je čas, da kakšno Francozom zakuha tudi na rokometnem igrišču. Tudi tu bo treba tako kot v kuhinji uporabiti vse razkošno tehnično in taktično znanje, telesno pripravljenost, povrhu vsega pa dodati kanček nečesa, česar v danem trenutku tekmec ne bo znal razvozlati in bo porabil več časa za ugotovitev, katera sestavina daje tisti poseben okus. Francija postaja tudi rokometna, ne samo gastronomska destinacija.
Paris Saint-Germain je z naskokom najbogatejši klub na stari celini, francoska liga pa vsako leto močnejša. Slovenski rokometaši so bili tu vedno cenjeni prav zaradi tehničnega znanja, tudi od njih so precej boljši atleti Francozi črpali svoje znanje. Trenerji iz nekdanje Jugoslavije so postavljali temelje francoski šoli. V igri Francije je bilo vedno nekaj jugoslovanskega, balkanskega šarma, tudi zdaj, ko so mišice povsem v središču pozornosti. Ob pogledu na medalje z velikih tekmovanj, samo v tem tisočletju so bili devetkrat zlati na evropskih, svetovnih in olimpijskih turnirjih skupaj, se zdi, da Francije nihče ne more premagati. A to niso vesoljci, pravijo nekateri slovenski fantje, tudi oni so krvavi pod kožo, tudi njim se bo morda roka zatresla, ko bodo nosili edino pričakovanje domače javnosti.
Ni ga lepšega občutka, ko dvorana obmolkne, je še dodal samozavestni slovenski selektor, ki računa tudi na igro številk. V tem mesecu bo to tretja medsebojna tekma, v tretje pa gre menda rado. Francijo je doslej Slovenija na velikih tekmovanjih premagala le v Ljubljani na EP, dvakrat pa bila povsem blizu uspehu in še odmevnejšemu dosežku ob remijih. Sploh v Tuniziji leta 2005 bi zmaga prinesla polfinale svetovnega prvenstva, tokrat prinaša največ doslej.
Ena sama zmaga v naslednjih dneh že pomeni medaljo. Nihče ne prepoveduje upati že nocoj.
Komentar Uroša Volka pred polfinalnim dvobojem s Francijo
Zdaj ko ima Slovenija najboljšo kuharsko mojstrico na svetu, je čas, da kakšno Francozom zakuha tudi na rokometnem igrišču. Tudi tu bo treba tako kot v kuhinji uporabiti vse razkošno tehnično in taktično znanje, telesno pripravljenost, povrhu vsega pa dodati kanček nečesa, česar v danem trenutku tekmec ne bo znal razvozlati in bo porabil več časa za ugotovitev, katera sestavina daje tisti poseben okus. Francija postaja tudi rokometna, ne samo gastronomska destinacija.
Paris Saint-Germain je z naskokom najbogatejši klub na stari celini, francoska liga pa vsako leto močnejša. Slovenski rokometaši so bili tu vedno cenjeni prav zaradi tehničnega znanja, tudi od njih so precej boljši atleti Francozi črpali svoje znanje. Trenerji iz nekdanje Jugoslavije so postavljali temelje francoski šoli. V igri Francije je bilo vedno nekaj jugoslovanskega, balkanskega šarma, tudi zdaj, ko so mišice povsem v središču pozornosti. Ob pogledu na medalje z velikih tekmovanj, samo v tem tisočletju so bili devetkrat zlati na evropskih, svetovnih in olimpijskih turnirjih skupaj, se zdi, da Francije nihče ne more premagati. A to niso vesoljci, pravijo nekateri slovenski fantje, tudi oni so krvavi pod kožo, tudi njim se bo morda roka zatresla, ko bodo nosili edino pričakovanje domače javnosti.
Ni ga lepšega občutka, ko dvorana obmolkne, je še dodal samozavestni slovenski selektor, ki računa tudi na igro številk. V tem mesecu bo to tretja medsebojna tekma, v tretje pa gre menda rado. Francijo je doslej Slovenija na velikih tekmovanjih premagala le v Ljubljani na EP, dvakrat pa bila povsem blizu uspehu in še odmevnejšemu dosežku ob remijih. Sploh v Tuniziji leta 2005 bi zmaga prinesla polfinale svetovnega prvenstva, tokrat prinaša največ doslej.
Ena sama zmaga v naslednjih dneh že pomeni medaljo. Nihče ne prepoveduje upati že nocoj.
Judoisti in judoistke se na prvem vrhuncu sezone merijo v Sofiji, v kateri je na sporedu evropsko prvenstvo. Zanimivosti in utrinke ujamete v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
V košarkarski ligi NBA gre h koncu prvi krog končnice. Izpadla sta že Goran Dragič z Brooklynom in Vlatko Čančar z Denverjem, Luka Dončič pa odpira novo poglavje v svoji karieri.
Kolesarji spomladanske klasike zaključujejo z dirko Liege Baston Liege. Utrinek iz Belgije ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Po odbojkaricah finale državnega prvenstva zaokrožujejo tudi odbojkarji. Finale med Ach Volleyem in Kamnikom prinaša vstopnico za ligo prvakov.
Kolesarska sezona se nadaljuje z belgijskimi klasikami in visokimi pričakovanji slovenskih kolesarjev. Na najnovejši lestvici so na prvih štirih mestih kar trije za veliko prevlado v svetovni konkurenci.
Slovenska rokometna reprezentanca bo v dvobojih s Srbijo v štirih dneh določila potnika na svetovno prvenstvo. V jutranji športni zgodbi ponudimo utrinek iz Celja, kjer se je razpletla prva tekma.
Nogometaši Maribora in Olimpije so odigrali zadnji letošnji derbi. V Ljudskem vrtu so imeli domačini priložnost da še dodatno pobegnejo tekmecem v boju za naslov prvaka. O razpletu in zaključku prvenstva v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo v Baskijo ob zaključku kolesarske dirke, kjer je Primož Roglič včeraj izgubil majico vodilnega.
Kolesarska dirka po Flandriji je drugi izmed petih kolesarskih spomenikov, na zadnjih treh so slavili slovenski kolesarji, ki v zadnjem obdobju izstopajoče krojijo vrh kolesarskih dirk.
Hokejsko državno prvenstvo v finalu ne prinaša tekem najboljših slovenskih moštev. Zakaj, izveste v jutranji športni zgodbi.
Ob začetku finala svetovnega pokala v Planici se preselimo v dolino pod Poncami, kjer najboljši skakalci zaokrožujejo sezono na najvišji ravni.
V Franciji se je končala sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark. Vtise ob koncu sezone strnemo v jutranji športni zgodbi.
Kolesarji spomladi v pripravah na vrhunce sezone nabirajo kilometre na večetapnih dirkah, vrhunce pa pomenijo spomladanske klasične dirke. Na prvi med Milanom in San Remom sta bila na startu prvič v sezoni skupaj najboljša slovenska kolesarja.
Neveljaven email naslov